Skoči na glavno vsebino

V četrtek, 18. 10. 2018, smo se s krožkom prostovoljci, ki ga vodi šolska svetovalna delavka Helena Arzenšek Krajačič, urno odpravili na obisk VDC-ja (Varstveno Delovnega centra v Novem mestu). Za vse tiste, ki ne veste, kaj je to, naj povem, da je  to  varstveno – delovni center za osebe s posebnimi potrebami ali kot mi rečemo osebe z otroškim srcem v telesu odraslega človeka. Tja smo se odpravili ob koncu druge ure s šolskim kombijem. Prišli smo zgodaj, zato smo se odločili obiskati potujočo knjižnico Mirana Jarca, ki je bila parkirana ravno pred VDC-jem. V njej je približno 7.000 knjig, knjižne police pa so nagnjene, da se kljub ostrim ovinkom knjige ne podrejo s polic, razen včasih se to zgodi pri hitrem zaviranju. Voznik nam je celo prižgal lučke, ki so nameščene ob spodnjem robu avtobusa. Na žalost smo mogli oditi, ampak smo si vseeno vzeli čas za nekaj fotografij pred avtobusom potujoče knjižnice. Napočil je čas, da se odpravimo v notranjost VDC-ja, kjer je  pri vhodu že sedelo par ljudi s posebnimi potrebami z njihovimi mentorji. V jedilnici smo imeli kratko generalko. Nekaj varovancev je že bilo tam in so se nam prav veselo pridružili pri plesanju. Ko smo opravili z generalko, smo odšli na ogled delavnic, lahko smo pa videli njihove izdelke na hodniku. Bili smo zelo presenečeni, saj so bili zelo spretni pri izdelovanju raznih stvari. Potem smo odšli nazaj v jedilnico in sodelovali v programu. Začeli so prihajati nastopajoči in gledalci. Kratka prireditev se je začela z uvodnimi besedami in za tem so nastopili ljudje s posebnimi potrebami iz Celovca, Avstrija. Oblečeni so bili v narodna oblačila njihove države, ki so bila ob prvem pogledu kar podobna našim. Imeli so točke, ki so bile narodno obarvane in zelo dobre. Za tem smo nastopili mi s plesno točko. Nastopale so: Pia Fink 8. a, Meta Lazič 7. b, Lana Furtula 7. b, Patricija Može 9.b. Naš DJ je pa bil Janez Nardin 7. a. Potem je nastopil varovanec Franc s skečem, ki je narisal vsem nam nasmeh na obraz. Po končanem programu smo začeli z delavnico peka rogljičkov. Skupaj smo stopili za podolgovato mizo in si podajali skledo testa ter ga skupaj naredili. Potem smo dobili testo, sir, slanino ter semena. Sam si izbral nadev za svoje rogljičke, jih položil na pladenj ter jih obsul s semeni Pekli smo jih 15-20min, da so bili zlatorjave barve ter jih par pojedli. Bili so božanski. Na žalost se je s tem naš obisk končal. Malo smo se še fotografirali, poslovili, za domov dobili vsak nekaj rogljičkov in se odpravili do parkirišča, kjer smo počakali na šolski kombi. Z njim smo se odpeljali nazaj do šole, kjer je bilo takrat, ko smo mi prišli že konec pouka za večino učencev. Sošolcem smo še dneve pripovedovali, kako je bilo zabavno in se veselimo ponovnega obiska VDC-ja. Naučili pa smo se, da so tam ljudje zelo veseli, dobrovoljni, razmišljajo pozitivno in se jih ni treba bati, saj je vse, kar hočejo, da pomagajo in sodelujejo.

 

Lana Furtula, 7. b OŠ Dolenjske Toplice

 

 

Dostopnost