Select Page

ERASMUS+ 2 – MOBILNOSTI

Prva mobilnost na Norveško

Na področju izobraževanja in usposabljanja program Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. Naša osnovna šola se je prvič srečala s tem projektom v šolskem letu 2012/2013, ko smo pridobili sredstva za izvajanje tedaj Comenius projekta, ki je potekal od 2012 do 2014. Naslov projekta je bil SPEČE EVROPSKE LEPOTICE – CENIMO STARODAVNE TRADICIONALNE OBRTI »SLEEPING EUROPEAN BEAUTIES—LET’S CHERISH ANCIENT TRADITIONAL CRAFTS«. V projektu so sodelovale šole iz Poljske, Nemčije, Turčije in Slovenije. Drugi projekt smo izvajali v letih od 2016 do 2018, naslov projekta pa je bil MLADI PODJETNI EVROPEJCI – »YOUNG ENTERPRISING EUROPEANS«. V njem so sodelovale šole iz Poljske, Hrvaške, Grčije, Italije in Slovenije. V letošnjem letu pa smo dobili kar dva projekta, in sicer BODIMO KREATIVNI IN SE UČIMO Z UMETNOSTJO ter NOVI MEDIJI V SODOBNI DRUŽBI. V slednjem sodelujejo šole iz Nemčije – Paul-Hey-Mittelschule (srednja šola, Gauting blizu Münchna), Norveške – Østerås skole, (nižja srednja šola, Østerås v bližini Osla), Danske – Risingskolen (osnovna in srednja šola, Odense), Slovaške – Zakladna skola Pavla Marcelyho (osnovna in srednja šola, Bratislava), Portugalske – Agrupamento de Escolas de Mortágua (osnovna in srednja šola, Mortágua) in Slovenija – OŠ Dolenjske Toplice. Zaradi nenehnega spreminjanja medijev in novic ter njihovega vpliva na ljudi, še posebej na mlajše generacije, je cilj projekta odkriti, katere medije uporabljajo mladi, kako in kje objavljajo novice ter kako preverijo resničnost le-teh in tudi kako poznajo in upoštevajo varnost osebnih podatkov. Tekom projekta bodo učenci spoznavali medije, primerjali in spremljali objave ter odziv na isto novico v različnih državah. Izdelali bodo tudi svojo okolje za objavo novic ter raziskovali, kako objava novic vpliva na bralce oziroma gledalce. Medije bodo raziskovali tekom projekta na matični šoli in okolici ter tudi preko delavnic na mobilnostih v drugih državah. Na koncu projekta bo nastal vodnik varnega obnašanja na spletu ter smernice, kako razlikovati med resnično in lažno novico, ki bosta objavljena na vsaki spletni strani šole – članici projekta. Tekom projekta bo nastajal blog ali spletna stran, kjer se bodo objavljali rezultati dela, ki ga bodo lahko spremljali vsi (učenci, starši, lokalna skupnost …). Hkrati pa bodo učenci in učitelji bogatili znanje angleščine ter spoznavali zgodovinske, geografske ter kulturne značilnosti partnerskih držav. V okviru projekta načrtujemo 6 mednarodnih izmenjav. Prva mobilnost je potekala od 21. 11. 2019 do 25. 11. 2019 na Norveško. Udeležila sta se je dva učitelja, Antonija Mklavčič-Jenič in Dejan Žnideršič. Mobilnost je bila namenjena usklajevanju in načrtovanju sodelujočih partnerjev znotraj projekta. V času mednarodne izmenjave smo spoznali mesto Oslo ter norveško šolo Østerås skole. Šolo obiskuje 450 učencev, zaposlenih je 45 delavcev. Nahaja se v kraju Østerås, občina Bærum, ki leži približno 20 minut iz glavnega mesta Oslo. Področje je primestno, učenci pa izhajajo iz mešanih družbenih okolij. Bærum je občina s približno 120 000 prebivalci, ki se trudi, da bi bilo šolstvo v občini kar najbolj uspešno. Na šoli poučujejo več tujih jezikov: francoščino, španščino in nemščino. Učenci lahko izberejo tudi izbirne vsebine: dejavnosti na prostem, programiranje, podjetništvo, mednarodne odnose. Vsi učenci so od občine Bærum za uporabo v šoli dobili svoje iPade. Druga izmenjava bo namenjena tako delu učencev kot učiteljev, udeležili pa se je bodo 3 učitelji in 5 učencev. Potekala bo od 2. 3. 2020 do 6. 3. 2020 na Danskem, tema izmenjave bo “Kako mladi ljudje berejo novice”. Tretja mobilnost bo potekala na Slovaškem v času od 20. 4. 2020 do 24. 4. 2020, tema izmenjave bo “Resnične novice – lažne novice”. Od 30. 11. 2020 do 4. 12. 2020 se bomo podali v Nemčijo, kjer bomo raziskovali, kakšne zgodbe spletejo enake novice v različnih okoljih. Od 15. 3. 2021 do 19. 3. 2021 pa sledi še zadnja mobilnost z učenci – obiskali bomo šolo na Portugalskem, raziskovali bomo različne socialne medije. Ob koncu šolskega leta 2020/2021 pa se bodo vsi partnerji srečali v Dolenjskih Toplicah, kjer bomo analizirali delo v projektu in projekt tudi zaključili. Tekom projekta se bo najmanj 20 učencev in najmanj 11 učiteljev udeležilo mednarodnih izmenjav. Tako učenci kot učitelji bodo v projektu spoznavali vsebino projekta, geografske, kulturne in zgodovinske posebnosti posameznih držav. Komunikacija med partnerji bo potekala v angleščini, ki jo bodo sodelujoči še izboljšali.

Antonija Miklavčič-Jenič prof. (vodja projekta), Dejan Žnideršič prof.

Erasmus+ NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI, delo v projektu v 1. letu

V začetku šolskega leta 2019/2020 smo se v okviru projekta Erasmus+ Novi mediji v demokratični družbi, ukvarjali z dokončno pripravo projekta. Usklajevali smo jo na prvi mobilnosti projekta, ki je potekala od 21. 11. 2019 do 25. 11. 2019 na Norveškem. Norveška šola Østerås, pod znano Holmenkollenško skakalnico v bližini Osla, je tudi nosilka in vodilna država znotraj projekta. Mobilnosti sta se udeležila dva učitelja: vodja Antonija Miklavčič-Jenič, prof. in Dejan Žnideršič, prof. Poleg usklajevanja celotnega projekta, je bila pomembna tema tudi uskladitev mobilnosti znotraj pouka vseh partnerskih držav.

Sledilo je delo v samem projektu. Na šoli so se učenci vključili v interesno dejavnost, kjer so pripravljali vsebine projekta. V okviru projekta so sodelujoči učenci predstavili sebe,  svojo družino, interese, najljubše jedi, glasbo… Predstavitve smo poslali partnerskim šolam. Učenci so pričeli z medsebojno komunikacijo. Le ta je bila usmerjena predvsem na mobilnosti in iskanje gostujočih gostiteljev.

V času pred božičem smo vse sodelujoče države pripravile predstavitev praznovanja božiča, ki je v vseh članicah pomemben družinski praznik. Največ razlik je le v številu prostih dni.

Za lažji pregled dejavnosti znotraj projekta, so člani naše skupine pripravili dvoletni koledar. V njem so zapisane dejavnosti projekta, ki se bodo izvajale, velik poudarek pa je na posameznih mobilnostih. Koledar je opremljen s fotografijami posameznih članic, recepti tradicionalnih jedi, namigi, ki se nanašajo na vsebino dela. Koledar smo poslali vsem članicam, sami pa smo ga izobesili v kotiček projekta na šoli.

V okviru projekta smo izpeljali natečaj za logotip projekta. V njem so sodelovali učenci naše šole. Prispelo je 20 logotipov, ki so bili zelo domiselno izdelani.  V januarju so člani tima Erasmus+ – učenci in učitelji glasovali za najboljši logotip. Največ glasov sta dobila logotipa učencev 9. a razreda, Jana Tisovca (prvo mesto) in Krištofa Bučarja (drugo mesto). Oba smo poslali na glasovanje za logotip projekta na Dansko.

V decembru smo pripravili anketo v vseh partnerskih državah na temo NEMESIS – JAZ IN MOJE NOVICE. Anketo smo ponudili staršem in tudi učencem.

V anketi je sodelovalo 520 učencev, od tega kar 167 iz Slovenije (bilo je več deklet kot fantov). Učenci iz 9. r, ki so vključeni v projekt, so pri dodatnem pouku matematike in pri interesni dejavnosti, rezultate ankete vseh članic projekta obdelali in pripravili povzetke.

Starost anketiranih učencev je bila od 10 do 18 let, večina učencev pa je bila stara 13 let.

Večina učencev pridobi novice preko TV, socialnih medijev in interneta. Najmanj pa uporabljajo kot vir novic časopis. Podobno je tudi v Sloveniji, le da so pri nas na tretjem mestu prijatelji in družina. Podobne rezultate je bilo za pričakovati, saj mladi dandanes vse manj berejo, zato tudi ne posegajo po časopisu.

Učenci menijo, da njihovi starši dobijo novice v glavnem preko TV ter interneta in spletnih strani, pa tudi radia. Takšen rezultat je tudi v Sloveniji.

Mlade dandanes zanimajo predvsem novice iz sveta športa, kriminala ter splošne novice. Tudi v Sloveniji je šport na 1. mestu.

Učenci so mnenja, da njihove starše zanimajo splošne novice, šport in lokalne novice. Tudi v Slovenije smo podobnega mnenja, le da naši učenci mislijo, da naše starše zanimajo tudi novice o zdravju.

Zanimivo je bilo vprašanje, kako pogosto spremljajo otroci novice skupaj s starši. Odgovor je bil včasih, daleč za tem odgovorom pa običajno. Iz tega sledi, da se otroci in starši ob spremljanju novic običajno ne družijo.

Na podobna vprašanja so odgovarjali tudi odrasli. V anketi je sodelovalo 402 odraslih, od tega 287 žensk in 115 moških. Tudi tu je bilo več žensk kot moških (kar 119 oseb iz Slovenije).

Starost odraslih je bila od 40 do 50 let.

Odrasli v večini pridobijo novice na internetu, TV in socialnih medijih. Tudi v Sloveniji je tako. Če primerjamo z odgovori učencev, je pri obeh anketah na prvem mestu internet, drugo in tretje mesto pa se zamenjata (torej internet in socialni mediji).

Naši starši so menja, da otroci dobimo v večini novice na internetu, socialnih medijih ter pri prijateljih in družinah. Vendar je pri nas na prvem mestu TV.

Starše najbolj zanimajo splošne novice, lokalne in zdravje. Podobno je tudi v Sloveniji.

Starši so mnenja, da otroke zanimajo novice o zabavi, športu, načinu življenja (modi…). Tu se malo motijo, kajti učence res zanima šport, pa tudi kriminal in splošne novice.

Tudi starši so mnenja, da le včasih starši in otroci skupaj spremljajo novice.

V anketi smo opazili, da se rezultati po posameznih državah ne razlikujejo. Prav tako smo opazili, da starši otroke dobro poznajo. Mogoče pa bi bilo dobro, da bi v bodoče kakšno novico pogledali skupaj in se tudi na ta način družili.

V januarju smo organizirali predstavitev Erasmus+ projektov na šoli (sodelujemo namreč v dveh), za starše in učence. Povabili smo predvsem starše učencev od 7. do 9. razreda. Druženje pa smo izkoristili še za ureditev formalnosti za mobilnosti znotraj obeh projektov.

Za mobilnost na Dansko pa smo se preizkusili tudi v snemanju filma, kjer smo  predstavili našo šolo. Učenci so napisali scenarij, določili novinarje in sodelujoče ter posneli film. Pri delu so bili zelo vztrajni in kritični, zato so posamezne posnetke večkrat ponavljali. Seveda pa so se ob tem tudi zabavali in zbirali ideje za pripravo valete.

Bližala se je druga mobilnost na Dansko, ki je bila načrtovana od 1. 3. 2020 do 7. 3. 2020. Na mobilnost naj bi odšlo poleg učiteljev,  tudi pet učencev devetih razredov. V tem času so se razmere znotraj evropskih držav spremenile, pojavile so se prve okužbe z novim virusom covid-19. Zaradi varnosti, se učenci mobilnosti niso udeležili. Mobilnost je potekala na Danskem, v mestu Odense.  Sodelovalo 14 učiteljev in 25 učencev. Iz Slovenije sva se je udeležili Antonija Miklavčič-Jenič, prof. in Helena Jordan, prof. Potovanje in delo je potekalo po urniku, ki ga je gostujoča država pripravila za vse sodelujoče.

Že prve dni je učence čakala pomembna naloga, izbira logotipa celotnega projekta. Vsaka država je predstavila dve ideji. Izmed vseh je logotip našega učenca, Jana Tisovca, dosegel daleč največ glasov in predstavlja logotip celotnega projekta. Za tako prepričljivo zmago Janu iskreno čestitamo.

V okviru projekta smo si tudi ogledali mesto Odense. Gostujoči učenci so v vlogi vodičev razkazali Hans Christian Andersenovo mesto. V njem imajo označeno Andersenovo pot (stopinje po pločniku), ki nas vodi od rojstne hiše do hiše, kjer je pisatelj stanoval. Na poti je veliko skulptur, ki prikazujejo like iz njegovih pravljic.

Spoznavali smo dansko kulturo in zgodovino, si ogledali nacionalno televizijo, njihovo šolo,  preizkusili tradicionalne jedi, se družili z učenci in učitelji, analizirali rezultate ankete o branju novic, in načrtovali delo za mobilnost na Slovaško v aprilu.

V sredini marca pa so se razmere v vseh evropskih državah še zaostrile. V kratkem času so se morale šole prilagoditi novemu načinu dela – učenje na daljavo. Delo znotraj projekta smo prestavili na ugodnejši čas, prav tako pa tudi vse mobilnosti.

Zelo nam je žal devetošolcev, ki so veliko vložili v projekt, pa se niso mogli udeležiti nobene mobilnosti.

Načrt mobilnosti  v šolskem letu 2020/2021 se bo spremenil. Upam, da se bodo vse mobilnosti lahko izvedle. Učenci, ki so sedaj v 7. ali 8. razredu, bodo imeli možnosti sodelovati v projektu in se udeležiti mobilnosti. Vsekakor je to odlična priložnost spoznavati pouk, delo in življenje šole v tujini, kulturo in življenje ljudi, zgodovino … in se izpopolnjevati v jeziku ter samostojnosti. 

Vodja projekta, Antonija Miklavčič-Jenič, prof.

Helena Jordan, prof.

 
Projekt Erazmus +, se že vrsto let ukvarja z izmenjavami predvsem učencev in občasno osebja. Projekt, ki smo se ga lotili je bil imenovan Nemesis, ki se ukvarja s sodobnim novinastvom. Čez leto smo se ukvarjali s pisanjem člankov, anketami in analizami, pripravljali smo se na izmenjavi in še veliko več. Na začetku leta smo uredili »kotiček« na hodniku na predmetni stopnji. V kotičku je plan dela za celotno leto, načrtovane izmenjave in naloge za učence. V kotičku smo se tudi zbirali in načrtovali delo. Začeli smo z načrtovanjem filma, ki bi predstavil našo šolo in oblikovanjem logotipa za program Nemesis. Logotip smo načrtovali in izdelovali kar nekaj mesecev, dokončali pa januarja. Najboljši logotip je naredil, ki je kasneje tudi zmagal. Njegov logo je zmagal v celotnem projektu, kar je odličen dosežek v evropskem merilu. Ko smo zaključili z logotipi, smo se osredotočili na film, ki naj bi predstavil našo šolo drugim članicam projekta. Najprej smo načrtovali celoten filmček, kako bi ga posneli in kako bi izgledal. Lotili smo se snemanja, ki ga je sestavljal studijski del in terenski del. Ciljali smo na format televizijskih novic, kar nam je tudi odlično uspelo. Ko smo posneli, so posnetki leteli v post-produkcijo, kjer je filmček dobil končno podobo. Februar je bil zelo zanimiv mesec, saj smo se srečali z novinarko Barbaro Barbič in gostovali v radijski oddaji Hudo na nacionalki. Pa gremo od začetka. Barbara Barbič nam je predstavila novinarski poklic, različne vrste medijev in njene izkušnje. Ko nam je tako predavala smo se veliko naučili, kar nam je kasneje pri pisanju zelo koristilo. 18. februarja, v oddaji Hudo smo sodelovali štirje učenci in učiteljica. Podali smo svoje mnenje o srednjih šolah in informativnih dnevih, šoli na splošno in še več. Tudi tam smo se veliko naučili, saj smo dobili tudi voden ogled radijskega dela RTV-ja iz prve roke. Medtem ko smo hodili po stavbi smo se tudi veliko pogovarjali in razbili kar nekaj mitov o radiu in medijih na splošno. Od začetka leta je bila na spletni strani šole anketa. Vprašalnik je bil namenjen staršem in otrokom. Odgovarjali so koliko spremljajo novice, kakšne novice berejo, gledajo ali poslušajo in s kom jih spremljajo. To smo kasneje analizirali in naj bi predstavili sošolcem, vendar nam to ni uspelo zaradi trenutne zloglasne situacije. Morali bi iti tudi na izmenjave: Dansko in Slovaško, vendar se tudi to ni izšlo za učence. Res je škoda, da nismo šli, saj bi s tem nadgradili vso naše delo, s katerim smo včasih zamujali, vendar smo ga naredili. Konec koncev je izmenjava nagrada za delo čez celo leto. Torej če potegnemo črto in izvzamemo famozne izmenjave, je bilo leto uspešno. Prinesli smo nagrado za najboljši logotip v Slovenijo in končno naredili filmček, ki bi predstavljal šolo. Se pogovarjali z novinarji in govorili v pravi, pravcati pogovorni oddaji na nacionalnem radiu. Sicer nismo nikogar gostili ali kam šli čez mejo, kar je namen tega projekta, vendar smo se veliko naučili in naredili. To je bilo grenko-uspešno Erazmus leto. Luka Čuk, 9. a
 
(Skupno 117 obiskov, današnjih obiskov 1)