Select Page
 
V petek, 20. IX. 2013, smo se devetarji odpeljali v Gardaland. Vožnja je bila zelo dolga. Končno smo ob deseti uri tja prispeli. Vsi smo bili nestrpni, tudi jaz, čeprav sem tu že bila. Naša vodička nam je razdelila karte. Z dekleti smo najprej odšle na BLUE TORNADO. Ker so vse vedele, da sem že bila tu, sem jim morala povedati, kako ta vožnja izgleda. Ko so se odločile, da gremo, smo se usedle, se zapele, roke so se nam vsem tresle. Ko se je “vozilo” začelo pomikati, so nekateri začeli kričati, prav drli so se. Počasi se vzpenjaš. Ko si na vrhu, se z vso hitrostjo spustiš, kar stiska te v želodcu. Vsak po svoje, v glavnem pa nekontrolirano, se ljudje na tem vozilu obnašamo. Po vožnji smo si ogledali slike. Kakšne grimase delajo nekateri.
Potem smo obiskale še druga igrala. Ko smo prispele do prostega pada, smo bile zopet zelo vznemirjene. Nekatere so se še odločale, ali bi sploh šle na to vožnjo, a nazadnje smo šle vse. Preden prideš do sredine, kjer se usedeš, je zelo veliko vrat. Občutek je tak, kot da si v raketi. Seveda še nisem bila, ampak po TV sem pa že videla, kako to izgleda. Ko smo se usedle, so preverili, če smo dobro zapete, nato smo se odpeljale na vrh. Štela sem, ko sem preštela do pet, smo naenkrat padle navzdol.
Po tem vzponu in padcu smo odšle še na drugo stran parka. Tudi tu smo šle na prav vsa igrala.Dan je prehitro minil. Ob 18. uri smo se že zbrali pri našem avtobusu. Cel dan nismo imele niti toliko časa, da bi se ustavile in pošteno jedle.
Lara Berce, 9. a
                                                                                                                                                                                                                 
(Skupno 16 obiskov, današnjih obiskov 1)