Select Page

Za osem učencev iz OŠ Dolenjske Toplice je 8. decembra bil eden od bolj posebnih dni; začela se je težko pričakovana 4. mobilnost Comeniusa v Erding, Nemčija. Zgodaj zjutraj smo že čakali na železniški postaji v Bršljinu. Kljub zgodnji uri ni bil nihče zaspan, bili smo le polni adrenalina. Peljali smo se do Ljubljane, čakali eno uro in prišel je naš vlak, ki nas je odpeljal v München za en teden stran od Slovenije ter seveda stran od pouka in šole.

Za nekatere od nas je bilo to prvo potovanje z vlakom. V celih šestih urah smo videli sneg v Alpah in razna smučišča, se pogovarjali in predvsem počeli, kar nam je bilo všeč. Prispeli smo v popoldanskih urah- tako smo lahko v sončni svetlobi še vedno videli drobec Münchna. Z vlakom smo odšli do Erdinga, se vmes še presedli na avtobus in prispeli pred šolo Mädchen Realschule Heilig Blut, kjer so nas čakale naše gostiteljske družine. Spoznali smo se in vsak od nas je odšel na drug konec okolice Erdinga. Naslednji dan je bil uradni začetek projekta in tudi otvoritev. Prispele so še druge šole udeleženke ( iz Chemnitza (Nemčija), Osmaniye (Turčija) in iz Kostkowa (Poljska)). Najprej smo si ogledali šolo ter njihovo cerkev, spoznali šolski sistem v tej šoli (ki je le eden od mnogih v Nemčiji), imeli kanapeje in nato je sledil spoznavni večer z raznimi igrami. Mi, slovenska skupina, smo h gostiteljski družini odšli z novim turškim sostanovalcem. V torek smo si ogledali Erding; veliko njegovih ulic, vsakdanji vrvež in močno je bilo opazno bližanje božičnih praznikov. To je mesto, ki ima bogato zgodovino povezano s tekstilom. Največji pomen pa ima seveda njihov način varjenja piva. Popoldne so sledile še delavnice po izbiri. Za krajši čas smo odšli domov, nato pa spet odšli v šolo, saj je sledil bavarski večer. Najprej je bila na vrsti predstava povezana z božičem. Po koncu predstave smo odšli v avlo, ki je bila na naše veselje polna raznovrstne hrane, katero smo brez napora tudi poizkusili. Sledila sta še dva krajša bavarska plesa, v katerih smo tudi sami lahko sodelovali. Prespali smo zelo kratko noč in dočakali dan, ko smo si ogledali München. Videli smo Allianz Areno (ki takrat, mimogrede, ni bila obarvana) in letališče Erdinga. Kmalu smo že lahko zagledali prve stavbe mesta, razne spomenike, muzeje, avtomobile, ki jih v Sloveniji le redko srečaš in kljub dejstvu, da je bila to sredina tedna, smo videli velike množice ljudi. Ogledali smo si srednjeveško tržnico, se razgledali nad mestom z visokega stolpa, se sprehodili po božičnemu Münchnu do cerkve s hudičevo stopinjo, se z bolečimi rameni sprehodili skozi angleški vrt do tipične božične tržnice. Tam smo tudi nekaj časa počivali. Sledil je še obisk trgovin in obrtne tržnice. Kmalu smo že postali lačni, saj smo cel dan prehodili po mestu, zato smo odšli v gostilno, kjer smo imeli večerjo. Kaj smo se ta dan naučili? Da moraš imeti za nakupovanje po Münchnu zelo obteženo denarnico. Četrtek je bil dan , ki je bil obarvan v spoznavanju pivovarne Erdinga (ki je največja v Evropi). Preživeli smo dopoldne v sprehajanju po pivovarni in dobili smo kosilo: bele klobase (o okusu le-teh je imel vsak svoje mnenje), sladko gorčico in preste. Peš smo odšli nazaj v šolo, kjer smo imeli kosilo ter delavnice, zopet po izbiri. Nato pa je prišla na vrsto zopet izbira: zumba ali kuhanje tradicionalne hrane. Fantje so z navdušenjem izbrali zumbo, dekleta pa kuhanje. Naša skupina je spekla jabolčno-skutni zavitek. Z vso kuhano in pečeno hrano smo imeli večerjo, kjer smo se tudi pobližje spoznali z drugimi udeleženci. Vsak grižljaj hrane je bil nekaj novega in okusnega. Petek je bil dan, ko smo se prve tri ure pridružili pouku, nato imeli zaključek ter se poslovili od nekaterih novih prijateljev, saj nam je bila dana možnost, da obiščemo terme Erding ali pa z družino odidemo nekam po dogovoru. Utrujeni smo šli spat, nekoliko žalostni zaradi bližanja naslednjega dneva. Torej; prišla je sobota, naš zadnji dan. Ob enajsti uri smo odšli iz Erdinga, se s solzami v očeh poslovili od naših sostanovalcev in gostiteljev ter zamišljeni odšli proti Ljubljani, kamor smo prispeli v večernih urah, se odpeljali do šole, kjer so nas že čakali starši.

Vse vtise bi bilo težko preliti na papir, kar sledi je le delček. Všeč mi je bilo spoznavanje novih ljudi, poizkušanje nove hrane, opazovanja drugačnega načina življenja, sporazumevanje v tujem jeziku in biti del nečesa novega in večjega. Bila je izkušnja za celotno življenje, ampak če pomislim za nazaj, je vse minilo tako hitro kot sanje ali tlesk s prsti.
Tanja Topić, 9. a
(Skupno 37 obiskov, današnjih obiskov 1)