Select Page

Moja dvodnevna avantura (3. 12. 2013 in 4. 12. 2013) v majhnem mestu se je pričela s srečanjem s čudovito slovensko družino. Antonija Miklavčič-Jenič, učiteljica matematike, tehnike in računalništva v Dolenjskih Toplicah, in njen mož, g. Jenič, sta me ob določeni uri pričakala na železniški postaji v Novem mestu. Povabila sta me k sebi domov, v majhno vasico, jaz pa sem bila vesela priložnosti, da spoznam življenje običajne slovenske družine. Po mojem mnenju bi moral vsak poskusiti živeti zunaj velemest, da bi spoznal drugo oz. drugačno kulturo. Razlog za to je globalizacija, kjer na kapital in velika mesta spominjajo trume turistov, zmes različnih narodnosti, navadne znamke, podjetja ipd.

 

Z Antonijo sva se zgodaj zjutraj odpeljali v šolo v Dolenjske Toplice. To je edina šola v okolišu, ki se nahaja zraven slikovitega gozda. V šolo je vključen tudi vrtec. Imajo 16 oddelkov in 15 do 24 učencev na posamezen oddelek. Vse skupaj na šoli dela 35 učiteljev. Spoznala sem skoraj vse Antonijine sodelavce, ki so bili do mene zelo prijazni.

V teh dveh dneh sem prisostvovala pri 10 urah in imela predstavitev v 3 razredih, pri učencih 8. in 9. razredov. Izvedela sem, da nihče od učencev ne ve ničesar o moji državi, zato sem jim poskusila podati osnovne informacije in najbolj zanimive reči o Kirgizistanu. Vse učencem sta bila najbolj všeč videa, ki sta prikazovala igranje na kirgizijski tradicionalni glasbeni inštrument – komuz in ples skupine Tumar KR. Čeprav sem imela občutek, da so bili učenci malo zadržani, ker so me videli prvič, sem videla, da jih je nova, drugačna kultura zelo zanimala.

V sklopu projekta “World in classroom” sem se seznanila ne samo s starejšimi učenci, temveč tudi z mlajšimi učenci iz prvega, četrtega in sedmega razreda. Med ogledom šole in vrtca z Majo Bobnar, pomočnico ravnateljice sem pokukala v vsak prostor in celo našla otroke različne starosti, od 1 oz. 2 let dalje. Nekateri so se igrali, nekateri so praznovali rojstni dan, nekateri – so se učili. Pri izobraževalnem sistemu v šoli mi je najbolj všeč kreativen pristop k učenju. Ko sem, na primer, obiskala prvi razred pri pouku matematike, so se otroci učili znake za “več”, “manj” in “je enako”. Učenci niso sedeli za svojimi klopmi ter pisali v zvezke, učitelji pa niso celo uro stali zraven table. Imeli so interaktiven pouk, medtem ko so sedeli v krogu. Učiteljica je imela predstavitev z ročnimi lutkami, dala je banane in jabolka na nasprotni strani in vprašala učence, da preštejejo, katerih je več in katerih manj. Prav tako je uporabila nekaj igrač in lego kocke, da so bili učenci zainteresirani in skoncentrirani. To je zelo zahtevno, ko delaš z majhnimi učenci.

Tudi ostali učitelji so bili dobri pri organiziranju zanimivih ur. Sodelovala sem pri, na primer, peki kruha, kar je bila zame čisto nova izkušnja. Še nikoli prej v življenju nisem pekla kruha in nisem si mogla misliti, da bom to prvič počela v šoli v Sloveniji! Moji “kolegi” so bili zelo mladi učenci iz 6. razreda. Vsi smo sledili navodilom učiteljice in na koncu je bil moj prvi kruh pripravljen. Upam, da je bil užiten, vzela sem ga s seboj v Ljubljano. Moji starši so bili zelo presenečeni.

V drugem razredu so učenci pripravljali ročno izdelane okraske za božič in novo leto. Delali so angele, s katerimi bodo okrasili šolo. Prav tako sem videla, medtem ko sem se sprehajala po hodnikih šole in vrtca, najrazličnejše okraske in izdelke iz lesa, papirja, gline in ostalih materialov. Vsepovsod po stenah je bilo veliko zanimivih slik. Vse so naredili otroci in kaže na to, kako delovni in nadarjeni so učenci OŠ Dolenjske Toplice.

Bila sem tudi pri matematiki v 8. razredu. Učiteljica Antonija Miklavčič-Jenič je pojasnjevala trenutno snov na interaktivni tabli, jaz pa sem bila osupla, kako priročna in večfunkcijska je takšna vrsta table. Upam, da bodo v kirgizistanskih šolah in univerzah v bližnji prihodnosti uvedli interaktivne table. Ta novost omogoča bolj učinkovito delo, učenci lahko vse vidijo grafično in bolje razumejo snov. Gledano celostno je šola v Dolenjskih Toplicah dobro tehnično opremljena. V vsaki učilnici je računalnik in projektor, šola pa ima tudi posebno računalniško učilnico.

Vsesplošen vtis Dolenjskih Toplic je zelo pozitiven zahvaljujoč učencem, manjšim otrokom, ki so me gledali z velikim zanimanjem in se mi ves čas nasmihali ter seveda tudi odprtim učiteljem, ki so strokovnjaki na svojem področju.

Aizhamal Tursunalieva iz Kyrgyzstana, študentka na mednarodni izmenjavi v Sloveniji, projekt World in Classroom

(Skupno 43 obiskov, današnjih obiskov 1)