Select Page

4.10. smo se deveti razredi odpravili na kulturni dan. Obiskali smo Jurčičevo domačijo, Stiški samostan in rojstno hišo Primoža Trubarja.Prvi postanek smo naredili pri Jurčičevi domačiji. Tam smo si ogledali kratek film: Utrinki iz dežele Desetega brata. Govoril je o pokrajini Muljave, nekaj zgodb je povedal Jurčičev pranečak. V filmu so nam prikazali, kateri dogodki se odvijajo v Jurčičevi domačiji. Po tem smo si ogledali Krjavljevo kočo. V njej sta bila dva zelo majhna prostora. V prvem je peč, v drugem pa postelja in manjša omara. V dedovem kotičku, etnografski zbirki, smo videli orodja za na polje. V naslednji hiši je bila literarna zbirka, kjer smo si lahko ogledali katera dela je napisal Josip Jurčič, na primer prvi slovenski roman z naslovom Deseti brat. V tej koči je bilo tudi stanovanje iz tistega časa. Videli smo stare likalnike, gospodinjske pripomočke, orodja za čevljarja, dve spalnici, ena za starše, ena za otroke. V jedilnici je bila krušna peč. Na hodniku je bila omara, ki je bila edina v hiši.Ogledali smo si tudi Muzej krščanstva v stiškem samostanu. V tem samostanu živijo cistercijani. Ta meniški red je nastal konec 11. stoletja. Prvi samostan tega reda je nastal v Cisterciumu. Njihov najpomembnejši menih je sv. Bernard. Danes po svetu deluje 177 cistercijanskih samostanov. Menihi živijo po pravilu sv. Benedikta, ki jim določa kako moliti, se oblačiti, o pokorščini, delu, počitku, itd. Stiški samostan je bil ustanovljen leta 1136, ustanovitelj je bil oglejski patriarh Poregin. Vse cistercijanske cerkve so posvečene Mariji – materi Božji. Njihov osnovi moto se glasi Ora et labora, kar pomeni moli in delaj. V stiškem samostanu je 50 let živel papagaj Koki, ki zdaj nagačen pozdravlja vse obiskovalce muzeja. Stiški samostan je imel pisarsko delavnico – skriptorij, v katerem so napisali tudi Stiške rokopise, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju slovenščine. Nastajali so od leta 1428 do 1440.Nato smo se odpravili v Trubarjevo rojstno hišo. Tubar je napisal prvi dve slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik. Živel je v Rašici. Njegov oče je bil mlinar, zato so imeli vedno dovolj za jesti. Pri dvanajstih je Trubar odšel od doma, da bi se šolal v tujini. V veliko pomoč mu je bil škof Bonomo, ki mu je priskrbel vse najnovejše knjige iz cele Evrope. Na slovenskem ozemlju so Trubarja preganjali, saj je nasprotoval krščanstvu in je bil za protestantsko vero in ker je imel preveč napredne oziroma liberalne ideje. Zato se je preselil  v Nemčijo.V Trubarjevi domačiji smo izdelali tudi majhno knjigo po takem postopku, kot so bile narejene v Trubarjevem času.

 

Ema Fink in Maja Škufca, 9.r

 

 

(Skupno 27 obiskov, današnjih obiskov 1)