V letošnjem šolskem letu je po dveh letih ponovno oživel Andersenov večer. Letos smo ga praznovali v znamenju dneva otroških knjig ter svetovnega dneva knjige. Člani tima Rastoče knjige smo se razdelili v skupine in z vsako skupino smo se bralno-ustvarjalnega večera lotili po svoje. Učenci so s seboj prinesli pripomočke za ustvarjanje, svetilke in zvedavost ob poslušanju Andersenovih pravljic. Dogodka se je udeležilo 72 učencev Osnovne šole Dolenjske Toplice, in sicer od 1. do 6. razreda.

Mentorji so o večeru povedali naslednje:

»V moji skupini prvih razredov je bilo 7 otrok (moralo bi jih biti 8, a je enega od mojih vzela še učiteljica Lilijana), brali pa smo pravljico Vžigalnik. Na začetku smo prižgali svečo, ob kateri smo kasneje brali pravljico, in si ob njenem plamenu nekaj zaželeli. Tudi v pravljici se je vojaku izpolnila želja, ko je prižgal vžigalnik. Uvod v pravljico smo si ogledali kar po spletu, kjer je dostopna pravljica v celoti. Nadaljevanje pa sem jim prebrala, učenci pa so pozorno poslušali. Sprotno sem preverjala njihovo razumevanje prebranega, na koncu pa so učenci ustvarili izdelke, pri katerih je bila v ospredju iskrica (oziroma plamen), okoli nje pa so učenci zapisali ali pa narisali svoje želje.« (Sara Trampuž)

 »V skupini sem imela 7 otrok iz prvega razreda. Prebrali smo zgodbo Grdi raček, jo obnovili in napisali nadaljevanje zgodbe. Pogovorili smo se o sprejemanju drugačnosti. Vsak je na plakat odtisnil svojo dlan in jo preoblikoval z risanjem v račko. Potem so še ob umirjeni glasbi barvali mandalo laboda, za konec pa smo si pogledali kratko risanko po Andersenovi zgodbi Cvetlice male Ide.« (Lea Tisovec) 

»V tej skupini je bilo 7 učencev 1. razreda. Učencem sem prebrala pravljico Grdi raček, nato smo se o njej pogovorili, tako o vsebini kot sporočilu. Iskali so primere iz prakse oz. življenja. Nato smo ustvarjali. Naredili smo kocko (pobarvali so ilustracije, izrezali mrežo kocke in jo sestavili.) Druga dejavnost je bila, da so učenci iskali razlike med slikama in tretja dejavnost je bila sestavljanka s pomočjo računov. Pobarvanko sem razrezala na koščke. Na koščke sem napisala rezultate. Košček sestavljanke so položili na mrežo s pravilnim računom. Učenci so bili zelo navdušeni.« (Liljana Klobučar)

»V 2. razredu se je na Andersenovem večeru zbralo trinajst učencev. Brali smo pravljico Marjetica. O pravljici smo se pogovorili, jo obnovili in jo razdelili na štiri dele. Tudi učenci so se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je v obliki sodelovalnega dela predstavila delček pravljice. Plastično so predstavili pravljico v 3D obliki. Ker nam je na koncu ostalo še nekaj časa, smo si ogledali še pravljico Vrat steklenice. Pred odhodom domov, so otroci dobili še bonbone, ki so jih bili zelo veseli. Dogodek so pohvalili.« (Mojca Kranjc)

»Pri meni je bilo 7 četrtošolcev. Brali smo Cesarjeva nova oblačila. Zgodbo se m povezal s potrošništvom in spletnimi prevaranti. Najprej so učenci napisali, kaj vse si želijo. Učenke so bile bolj skromne in realne od učencev. Nato smo prebrali pravljico, se pogovorili o njej. Pravljico so zelo dobro razumeli. Nato sem jim pokazal posnetek s strani varni na spletu o spletnih sleparjih. Pogovorili smo se, če je to vse res, ali lahko verjamejo temu, kar slišijo in vidijo na internetu. Na koncu so izdelali še plakat. Vsak je napisal svoje mnenje o tem zakaj lažemo, oziroma se pretvarjamo.« (Stanko Stariha)

»V moji skupini je bilo 16 otrok iz obeh petih razredov. Brali smo pravljico Grdi raček. Na začetku smo se z učenci pogovorili, kako bo potekal bralni večer in o namenu tega večera – prijetno, umirjeno druženje in branje ter na koncu ustvarjanje na temo sporočila pravljice (sprejemanje drugačnosti). Učenci so si v prijetno pripravljenem kotičku med sabo sami izbrali bralce pravljice. Po končanem branju smo se pogovorili o vsebini pravljice, o tem, kako se je počutil Grdi raček in ali so se že kdaj srečali z ljudmi, ki so drugačni (morda zaradi bolezni, zunanjosti, barve kože, iz drugih držav …) in kako so sprejeli to drugačnost. Nato so otroci na temo in sporočila pravljice ustvarjali izdelke na risalne liste (risbe in pesmica, ki je nastala), ki so jih na koncu srečanja predstavili.« (Elizabeta Adamlje)

»S 15 učenci iz šestega razreda smo brali pravljico Ole Luk – Oie, ki je razdeljena na sedem dni. Ole Luk – Oie ali tako imenovani Uspavalec vsak večer v tednu zaziblje v spanec dečka Hjalmarja z novo pravljico. Učenci so si v mislih ustvarjali podobe in se skušali čim bolj vživeti v pravljico. Za začetek smo si pogledali kratek življenjepis Hansa Christiana Andersena, nato pa polegli po blazinah, ugasnili luči in naglavne svetilke usmerili v strop. Učenci so se čim udobneje namestili po tleh. S pomočjo svetilke sem učencem doživeto prebrala pravljico. Ob koncu so učenci risali in pisali o posamezni pravljici, ki se je povezovala s posameznim dnevom v tednu. Pred branjem so namreč v parih izžrebali sličice, ki so nakazovale na določeno pravljico. Za konec smo izvedli tudi kratko pravljično jogo, se razgibali ter poiskali skrivni zaklad (mehke bonbone). Učenci so bili zadovoljni in so dejali, da se bodo vrnili naslednje šolsko leto.« (Jasmina Kokalj)