V petek, 14. 6. 2024, je sedem učencev devetega razreda, ki so vsa leta v osnovni šoli dosegali najvišje učne dosežke, obiskalo župana. To so Zala Otorepec, Nika Majer, Miha Mihalič, Pina Lavrič, Noel Jug, Kristjan Kastelic in Anja Božič.
V teh devetih letih na osnovni šoli so prejeli številna priznanja ter pohvale. V spremstvu razrednikov in ravnateljice so z županom poklepetali o svojih načrtih za prihodnost, hobijih in interesih. Gospod župan jih je spraševal o njihovih željah za naprej ter jim nekoliko opisal svoj poklic. V prijetnem vzdušju je beseda tekla tudi o županovih osnovnošolskih in srednješolskih izkušnjah. Devetošolci so za spomin in nagrado dobili spominski zbornik z naslovom Dragotin Gregorc, učitelj iz Dolenjskih Toplic.
Naša pot se je začela 7. junija 2024 ob 3.30 zjutraj, ko smo z avtobusom odšli izpred šole proti Gardalandu. Med potjo smo se dvakrat ustavili in ob 9. uri prispeli pred vhod v Gardaland. Najprej smo si ogledali predstavo »Maskote-Gardi«. Razdelili smo se v skupine in si ogledali park. Preizkusili smo različne vodne atrakcije, se vozili z vlakci smrti in se preizkusili še v mnogih drugih tematskih vožnjah. Skupaj smo se zbrali pred izhodom okoli šeste ure in se odpravili proti avtobusu. Med vožnjo nazaj domov smo se dvakrat ustavili in prispeli pred šolo okoli 00.15.
Na tem zaključnem izletu smo zelo uživali ter bi ga z veseljem ponovili.
V petek, 7. 6. 2024, smo učenci 5. razredov odšli v Novo mesto na 2. praznik situl, ki je bil na Marofu. Za nas so pripravili različne delavnice. Najprej smo obiskali delavnico, kjer so nam predstavili, kako so se bojevali nekoč in tudi sami smo se v tem preizkusili. Potem smo streljali s preprostim lesenim lokom. V delavnici kovaštvo nam je kovač predstavil, kako so nekoč kovali železo. Tu smo lahko poganjali meh in s kladivom kovali vroče železo. V naslednji delavnici smo izdelali majhno glineno utež, ki so jo uporabljali pri tkanju. Gostje iz Poljske so prikazali izdelavo steklenega nakita, kot so ga izdelovali nekoč. Lahko smo si ogledali tudi orodje in orožje, ki so ga uporabljali v preteklosti. Spoznali smo korake za preprost ples in tudi sami zaplesali. Predstavili so nam štiri glasbila: rog, boben, harfo in trstenko. V senci velikega drevesa so nam predstavili knežjo družino in vlogo posameznega člana družine. Čisto na koncu smo si spekli preprost kruh iz moke in vode. Testo smo zmešali v kozarcu, ga dali na palico in ga spekli na ognju.
Ta dan dejavnosti nam je bil zelo všeč, ker smo lahko ustvarjali in spoznavali način življenja nekoč na Marofu.
Petošolci smo v tem šolskem letu sodelovali na razpisu Varno na kolesu, ki ga že vrsto let organizira Butan plin v sodelovanju s partnerji. Izbrali smo si sklop Postajam kolesar, namenjen petošolcem, ki opravljajo kolesarski izpit. Narediti smo morali različne naloge, povezane s prometnimi vsebinami. Pri tem sta nam pomagali mentorici Katja Bučar in Maja Bobnar.
Za prvo nalogo smo narisali strip na temo Slušalke v žep in roke na balanco. Za drugo nalogo smo v razred povabili policista Boštjana in z njim opravili pogovor o možnostih varnega kolesarjenja v naši občini. Za tretjo nalogo smo v skupinah izdelali kolesa in drese iz naravnih ali recikliranih materialov.
Za nagrado smo dobili ogled Policijske akademije v Tacnu. Tako smo se v četrtek, 6. 6. 2024, odpeljali v Tacen. Ko smo prišli, smo dobili krofe in sok, da smo imeli dovolj energije za ogled in pripravljene dejavnosti. Videli smo nov policijski helikopter, ki je naredil prelet nad nami in bili smo zelo navdušeni. Potem smo se razdelili v skupine in v spremstvu policistov odšli na postaje, kjer smo preverili svoje fizične sposobnosti, spoznali delo kriminalista, vodnika službenega psa ter se preizkusili na kolesarskem poligonu, ki ga je postavila Agencija za varnost prometa. Ob zaključku smo dobili še uporabna darila in se odpravili domov.
Preživeli smo zanimiv dan in uživali v druženju s policisti.
V petek, 17. maja, smo se učenci devetih razredov že ob pol sedmih odpravili na pot iz šole do Kobarida. Spremljali so nas učitelji Marija Murn, Antonija Miklavčič-Jenič in Igor Kovač. Po treh urah smo prispeli v deževni Kobarid. Najprej smo odšli do muzeja 1. svetovne vojne. Pojedli smo malico in se razdelili v dve skupini.
Muzej prikazuje dogajanje med prvo svetovno vojno na Soški fronti ter še posebej 12. soško bitko, ki je znana kot “Bitka pri Kobaridu”. Bila je eden največjih spopadov v gorati pokrajini v zgodovini, ob 11. soški bitki največji vojaški spopad na slovenskih tleh, najuspešnejša prebojna operacija v prvi svetovni vojni in eden prvih primerov bitke z elementi bliskovite vojne. Na kratko je predstavljena tudi zgodovina Kobarida od prazgodovine do danes.
Po dvournem ogledu muzeja smo se peš odpravili do Italijanske kostnice nad Kobaridom.
Kostnica je zgrajena na Gradiču okoli cerkve sv. Antona. Do nje vodi cesta, ob kateri so postavljene postaje križevega pota. Kostnico je septembra 1938 otvoril Benito Mussolini. V kostnico so bili z okoliških vojaških pokopališč preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni.
Pot smo nadaljevali po gozdni stezici do brvi čez reko Sočo. Reka Soča je bila zelo lepe, turkizno zelene barve. Pot nas je vodila do slapa mali Kozjak, na to pa še do slapa Kozjak, ki je bil eden najveličastnejših trenutkov v dnevu. Da smo prišli do slapa, smo se morali kar potruditi, ker je bila vsepovsod voda. Ko smo se vračali, smo si na poti ogledali utrdbe iz prve svetovne vojne. Višina utrdb je bila 158 cm, ker je bil takratni italijanski kralj visok samo 158 cm in je ukazal, da prehodi ne smejo biti višji.
Po poti smo se odpravili do Napoleonovega mostu, čezenj je korakala Napoleonova vojska, zato tudi takšno poimenovanje.
24. maja 1915, dan po vojni napovedi, so umikajoči se avstrijski vojaki most za seboj razstrelili. Italijani so nato zgradili sprva leseni, kasneje pa železni most. Med drugo svetovno vojno so partizani branili osvobojeno ozemlje Kobariške republike tudi pri mostu. V spomin stojita tam dve obeležji.
Po dolgi hoji smo prišli do avtobusa, ki nas je odpeljal do Dolenjskih Toplic. Ta dan je bil poučen in veliko smo se naučili.
V mesecu maju smo na Osnovni šoli Dolenjske Toplice sodelovali v vseslovenski gibalni akciji Simbioza GIBA.Izvedli smo jo v tednu od 20. 5. do 24. 5. 2024. Babice in dedke smo povabili v šolo, da so se pridružili svojim vnukom in vnukinjam pri uri športa. Ure pouka so se od razreda do razreda po vsebini razlikovale. Gibali smo se ob različnih športnih igrah, plesu in na pohodih v bližnji okolici šole. Pričarali smo si zadovoljstvo v srcu, nasmehe na obrazu in vsi skupaj zavestno naredili nekaj za svoje zdravje in dobro počutje.
Špela Mrvar, prof.
UTRINKI IZ SIMBIOZE GIBA Z BABICAMI IN DEDKI
Danes, 20. 5. 2024, smo imeli šport z babicami in dedki v sklopu Simbioze giba. Bili smo zunaj. Najprej smo učenci tekli tri kroge, babice in dedki pa so dva kroga hodili. Nato smo se v krogu ogreli. Potem smo imeli postavljene različne naloge. Jaz in moja babi sva najprej metali vorteks. Babici je šlo zelo dobro. Nato sva igrali badminton, podajali sva si žogo, vrteli obroče in na koncu sva skakali med lestvijo, ki je bila na tleh. To športno uro sem se imela zelo lepo in moja babi tudi.
Iza Hribar, 4. a
SIMBIOZA GIBA, DRUŽENJE Z DEDKI IN BABICAMI
V ponedeljek, 20. 5. 2024, so nas obiskali dedki in babice. Pri nas so bili eno šolsko uro. Ta projekt se imenuje Simbioza giba.
Dobili smo se na igrišču. Najprej nas je učitelj razvrstil v vrsto in nas vse lepo pozdravil. Rekel nam je, da učenci odtečemo tri kroge, babice in dedki pa dva kroga. Po napornem teku smo pričeli z ogrevanjem. Babice in dedki so prve vaje z lahkoto naredili. Ko pa smo prišli do sklec, se jim je ustavilo. Gimnastične vaje so jim šle kar dobro. Ko smo se zbrali, nam je učitelj razložil, katere naloge bomo opravljali. Jaz, moja babica in dedek smo šli igrat košarko. Pridružilo se nam je še nekaj drugih udeležencev. Ni nam uspelo dokončati igre, saj je ura zelo hitro minila in nismo imeli časa za ostale dejavnosti.
Mislim, da je bila babicam in dedkom ura zanimiva. Te dejavnosti so bile tudi meni všeč.
