Skoči na glavno vsebino
KOBARID IN KOBARIŠKA ZGODOVINSKA POT

KOBARID IN KOBARIŠKA ZGODOVINSKA POT

V petek, 17. maja, smo se učenci devetih razredov že ob pol sedmih odpravili na pot iz šole do Kobarida. Spremljali so nas učitelji Marija Murn, Antonija Miklavčič-Jenič in Igor Kovač. Po treh urah smo prispeli v deževni Kobarid. Najprej smo odšli do muzeja 1. svetovne vojne. Pojedli smo malico in se razdelili v dve skupini.

Muzej prikazuje dogajanje med prvo svetovno vojno na Soški fronti ter še posebej 12. soško bitko, ki je znana kot “Bitka pri Kobaridu”. Bila je eden največjih spopadov v gorati pokrajini v zgodovini, ob 11. soški bitki največji vojaški spopad na slovenskih tleh, najuspešnejša prebojna operacija v prvi svetovni vojni in eden prvih primerov bitke z elementi bliskovite vojne.
Na kratko je predstavljena tudi zgodovina Kobarida od prazgodovine do danes.

Po dvournem ogledu muzeja smo se peš odpravili do Italijanske kostnice nad Kobaridom.

Kostnica je zgrajena na Gradiču okoli cerkve sv. Antona. Do nje vodi cesta, ob kateri so postavljene postaje križevega pota.
Kostnico je septembra 1938 otvoril Benito Mussolini. V kostnico so bili z okoliških vojaških pokopališč preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni.

Pot smo nadaljevali po gozdni stezici do brvi čez reko Sočo. Reka Soča je bila zelo lepe, turkizno zelene barve. Pot nas je vodila do slapa mali Kozjak, na to pa še do slapa Kozjak, ki je bil eden najveličastnejših trenutkov v dnevu. Da smo prišli do slapa, smo se morali kar potruditi, ker je bila vsepovsod voda. Ko smo se vračali, smo si na poti ogledali utrdbe iz prve svetovne vojne. Višina utrdb  je bila 158 cm, ker je bil takratni italijanski kralj visok samo 158 cm in je ukazal, da prehodi ne smejo biti višji.

Po poti smo se odpravili do Napoleonovega mostu, čezenj je korakala Napoleonova vojska, zato tudi takšno poimenovanje.

24. maja 1915, dan po vojni napovedi, so umikajoči se avstrijski vojaki most za seboj razstrelili. Italijani so nato zgradili sprva leseni, kasneje pa železni most. Med drugo svetovno vojno so partizani branili osvobojeno ozemlje Kobariške republike tudi pri mostu. V spomin stojita tam dve obeležji.

Po dolgi hoji smo prišli do avtobusa, ki nas je odpeljal do Dolenjskih Toplic. Ta dan je bil poučen in veliko smo se naučili.

Pina Lavrič in Nika Majer

GIBAMO SKUPAJ

GIBAMO SKUPAJ

V  mesecu maju smo na Osnovni šoli Dolenjske Toplice sodelovali v vseslovenski gibalni akciji Simbioza GIBA.Izvedli smo jo v tednu od 20. 5. do 24. 5. 2024. Babice in dedke smo povabili v šolo, da so se pridružili svojim vnukom in vnukinjam pri uri športa. Ure pouka so se od razreda do razreda po vsebini razlikovale. Gibali smo se ob različnih športnih igrah, plesu in na pohodih v bližnji okolici šole. Pričarali smo si zadovoljstvo v srcu, nasmehe na obrazu in vsi skupaj zavestno naredili nekaj za svoje zdravje in dobro počutje.

Špela Mrvar, prof.

UTRINKI IZ SIMBIOZE GIBA Z BABICAMI IN DEDKI

Danes, 20. 5. 2024, smo imeli šport z babicami in dedki v sklopu Simbioze giba. Bili smo zunaj. Najprej smo učenci tekli tri kroge, babice in dedki pa so dva kroga hodili. Nato smo se v krogu ogreli. Potem smo imeli postavljene različne naloge. Jaz in moja babi sva najprej metali vorteks. Babici je šlo zelo dobro. Nato sva igrali badminton, podajali  sva si žogo, vrteli obroče in na koncu sva skakali med lestvijo, ki je bila na tleh. To športno uro sem se imela zelo lepo in moja babi tudi.

Iza Hribar, 4. a

SIMBIOZA GIBA, DRUŽENJE Z DEDKI IN BABICAMI

V ponedeljek, 20. 5. 2024, so nas obiskali dedki in babice. Pri nas so bili eno šolsko uro. Ta projekt se imenuje Simbioza giba.

Dobili smo se na igrišču. Najprej nas je učitelj razvrstil v vrsto in nas vse lepo pozdravil. Rekel nam je, da učenci odtečemo tri kroge, babice in dedki pa dva kroga. Po napornem teku smo pričeli z ogrevanjem. Babice in dedki so prve vaje z lahkoto naredili. Ko pa smo prišli do sklec, se jim je ustavilo. Gimnastične vaje so jim šle kar dobro. Ko smo se zbrali, nam je učitelj razložil, katere naloge bomo opravljali. Jaz, moja babica in dedek smo šli igrat košarko. Pridružilo se nam je še nekaj drugih udeležencev. Ni nam uspelo dokončati igre, saj je ura zelo hitro minila in nismo imeli časa za ostale dejavnosti.

Mislim, da je bila babicam in dedkom ura zanimiva. Te dejavnosti so bile tudi meni všeč.

Jan Lavrič, 5. a

OHRANJAMO HUMANOST ŽIVO

OHRANJAMO HUMANOST ŽIVO

OHRANJAMO HUMANOST ŽIVO je bil slogan letošnjega tedna RK.

V šoli in vrtcu Gumbek  smo širili humanost že od jeseni, ko so učenci 4. in 5. razreda sodelovali v delavnicah Reci ne nasilju. V aprilu in maju smo z  različnimi dejavnostmi  ozaveščali o humanosti organizacije Rdeči križ. Učenci so pridobivali informacije in izkušnje, kako postaneš prostovoljec, kdo je prostovoljec in kdo vse je pomoči potreben.

Najstarejšim otrokom  vrtca in 1. razreda sta prostovoljki OZRK NM ga. Zvezdana in ga. Vlasta z lutko  Križem Kapica predstavili nastanek in poslanstvo RK.

 V 1. razredu sta na predstavitvi o humanitarnem delovanju organizacije RK sodelovali aktivistki, prostovoljki KORK-a Dolenjske Toplice ter učenke krožka RK.  Prostovoljki sta na zanimiv in čustven način opisali svoje  izkušnje, naloge prostovoljca ter kaj in kako delajo, da pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Učenke so prvošolcem predstavile dejavnosti krožka Rdeči križ. Povedale so jim, kaj je projekt Košarica RK, kdaj in kaj se zbira v njej ter komu je košarica namenjena.

Učenci 5. razreda so se pri delavnici Solidarno drug z drugim z branjem zgodbe Kapljica potuje in izobražuje seznanili s krvodajalstvom. Izvedeli so, kako zelo je pomembno darovanje krvi, ker darovana kri rešuje življenja.

Članice krožka so sošolcem prostovoljno predstavile zgodbe o nastanku organizacije Rdeči križ in akcijo Košarica RK v šoli in vrtcu ter odgovorno sodelovale pri zbiranju, sortiranju, pregledu in popisu darovanih artiklov. Urejeno košarico RK smo predali KORK-u Dolenjske Toplice, ki je pripravil bogate pakete in jih razdelil našim občanom, ki so potrebni pomoči.

Hvala vsem za dobroto, za darovano v Košarico RK in ohranjanje humanosti v našem okolju.

                                                                                                    Jožica Erjavec, mentorica krožka Rdeči križ

Tabor nadarjenih učencev v CŠOD Vojsko

Tabor nadarjenih učencev v CŠOD Vojsko

V petek, 10. 5. 2024,  smo se nadarjeni učenci odpravili na tabor nadarjenih v CŠOD Vojsko. Spremljali sta nas učiteljici Maja Bobnar in Jasmina Kokalj.

Prvi postanek smo imeli v Idriji, kjer smo si ogledali razstavo v Mestnem muzeju Idrija, ki se nahaja v gradu Gewerkenegg. Ogledali smo si razstavo o rudniku živega srebra in čipki. Vodič nam je razložil, kako je domačin v potoku v gozdu odkril srebrne kapljice, ki jih je ujel v posodo. To je bilo prvo odkritje živega srebra na tem področju. 1 liter živega srebra tehta 13,56 kg. Fantje so s 15 leti že začeli kot pripravniki z delom v rudniku, vendar so šele z 18. leti lahko sami začeli kopati rudo. Zaradi strupenosti živega srebra je bila povprečna življenjska doba rudarjev 45 let. Živo srebro so izvažali po vsem svetu. Medtem, ko so bili moški v rudniku, so ženske kleklale čipke, ki so jih prodajale. V muteju smo videli tudi pripomočke in postopek za izdelavo idrijske čipke.

Pot smo nadaljevali po strmi, ozki in ovinkasti cesti v CŠOD Vojsko. Po kosilu smo imeli delavnico robotike, kjer smo spoznali osnove programiranja. Razdelili smo se v skupine in vsaka skupina  je sestavila svojega robota, ki je premagoval poligon in opravljal različne naloge (obračanje okoli svoje osi, vožnja naprej in nazaj, prenašanje bremena). Večerni čas smo izkoristili za druženje in športne aktivnosti.

V sobotno dopoldne smo nadaljevali z robotiko. Naloge so bile zahtevnejše, programiranje bolj zapleteno, vendar nam je s skupnimi močmi uspelo izvesti najzahtevnejšo nalogo. Robotki so bili na planetu Mars, kjer so premikali kamenje, dostavili vesoljsko sondo, postavili satelit in na koncu celo izstrelili raketo.  Učitelji so nas pohvalili za vztrajnost in motiviranost za delo. Uspešno smo opravili tudi najzahtevnejšo nalogo programiranja. Popoldne smo se pomerili v orientacijskem teku po Vojskem. Naloga je bila skupna vsem, vendar smo ekipe štartale z zamikom. V pomoč so nam bili namigi in kompas. Iskali smo tatu, ki je ukradel diamantno ogrlico. Vse skupine smo pravilno ugotovile, kdo je bil tat. Dve skupini sta si malo podaljšali pot, vendar sta ravno tako prispeli na cilj.

Po večerji pa smo se preizkusili v kvizu, kjer smo na določeno črko morali napisati ime, državo, rastlino … Zelo smo se zabavali, saj smo iznašli kar nekaj novih imen, pa tudi kakšno mesto, da bi le bili uspešni. Zmagovalna ekipa je sladko nagrado razdelila med vse tekmovalce. Ker smo imeli še dovolj energije, smo po kvizu odšli ven ter pred domom igrali odbojko. Igra je bila napeta, žoga nam je velikokrat ušla v dolino. V popoldanskem času se nam je pridružila ravnateljica Andreja Koščak.

V nedeljo smo po zajtrku odšli na pohod do Snežne jame. Del poti smo prehodili po gozdu, kjer smo občutili tišino in mir. Ko smo prišli do jame, smo se po vrvi spustili v njo. Tam je bilo prijetno hladno, ozko in temno. Učitelj nam je povedal, da je jama dobila ime po snegu, ki se je v njej obdržal tudi več mesecev. Na poti proti domu smo v gozdu našli podrto smreko in lahko smo se sprehodili po njenem deblu, ki je bilo dolgo 30 m. Ko smo se vrnili pred dom, smo odšli na igrišče, kjer smo sodelovali v zanimivih igrah. Med seboj smo morali sodelovati in razmišljati, kako bomo nalogo uspešno izvedli. Ob tem smo se zelo zabavali. Po kosilu smo se zahvalili učiteljem v CŠOD Vojsko za prijeten in zanimiv program na taboru ter se z avtobusom odpeljali domov.

Vikend je bil naporen, vendar zanimiv, zabaven in poln novih doživetij. Vsi smo osvojili osnove programiranja, veliko smo se družili in bili uspešni pri dejavnostih.

udeleženci tabora nadarjenih in učiteljica Maja Bobnar, prof.

Mobilnost slovaških učencev in učiteljev na OŠ Dolenjske Toplice

Mobilnost slovaških učencev in učiteljev na OŠ Dolenjske Toplice

V oktobru 2022 se je končal Erasmus+ projekt na temo NOVI MEDIJI V SODOBNI DRUŽBI.

V slednjem so sodelovale šole iz Nemčije, Norveške, Danske, Slovaške in Slovenije. Kljub temu, da je projekt končan že dve leti, pa so se v času trajanja projekta stkale močne vezi med sodelujočimi državami.

Tako nas je v času od 22. 4. 2024 do 26. 4. 2024 obiskala skupina dvanajstih učencev ter treh učiteljev iz nekdanje partnerske šole, iz Slovaške (Zakladna skola Pavla Marcelyho). Slovaški učenci in učitelji so se udeležili pouka v 8. a, 8. b in 7. b razredu. V pomoč so jim bili učenci v posameznih razredih.

Glavni cilji projekta so bili:

  • učenje jezikov (angleščine/nemščine), spoznavanje novih metod in oblik učenja,
  • izboljšanje IKT znanja in učenja na spletu za učence in učitelje,
  • izboljšanje uporabe tabličnih računalnikov in IKT pri učnih urah,
  • prepoznavanja spletnega ustrahovanja med učenci in njegovo preprečevanje,
  • vključevanje tujih učencev v šolsko okolje,
  • izboljšanje znanja EU in integritete EU ter pozitivnega učinka sodelovanja v projektih EU na naše življenje.

Za učitelje je bila mobilnost izobraževalni obisk na delovnem mestu (udeležili so se pouka in sledili šolskemu načrtu ter primerjali kurikulume) ter iskali ideje, ki jih lahko prenesejo v svoje delo, za učence pa zanimiva izkušnja sodelovanja pri pouku v tujem okolju, s svojimi vrstniki, spoznavanje šolskega sistema in tkanje novih prijateljstev.

Naši gostje so v dopoldanskem času spoznavali šolski sistem, v popoldanskem času pa so si ogledali okolico Dolenjskih Toplic, pekli topliški piškot, spoznavali program za oblikovanje na laserskemu rezalniku ter imeli likovno delavnico. Poskrbeli smo tudi za skupinsko druženje v sobi pobega, pripravili pa smo večerni kino, kjer smo si skupaj ogledali slovenski film. Tudi na tej mobilnosti ni manjkal ogled Novega mesta in Otočca.

Naši gostje so ob koncu mobilnosti zapisali tudi svoja mnenja in primerjali obe šoli ter šolski sistem. Zapisali so, da so se na šoli počutili dobro, da je naša šola velika ter da se nahaja v zelo lepem okolju. Pohvalili so prijaznost ljudi ter program celotnega tedna, ki smo ga pripravili. Povedali so tudi, da je naš šolski sistem zelo podoben njihovemu.

Ta šola je zelo dobra. Ima zelo lepo lego v Dolenjskih Toplicah in veliko zelenja okoli šole. Šola ima ogromno jedilnico, kjer smo imeli kosila. Ima veliko učilnic, učilnico fizike in kemije, ogromno telovadnico in veliko drugih učilnic za otroke. Šola je ogromna, v njej pa se zelo hitro izgubiš. Bivanje v Dolenjskih Toplicah mi je bilo zelo prijetno. Spoznali smo veliko dobrih prijateljev, učiteljev, prijazno ravnateljico in zelo prijazno vodjo mobilnosti na šoli. 🙂
MARKO KECSKES
Šola se nahaja v lepem okolju, s »kul« učenci. Spoznala sem kar nekaj novih prijateljev. Učilnice in učne ure so bile zanimive. Učitelji so bili zelo zabavni. Imate prijetne učilnice. Hrana je drugačna od naše. Tukaj mi je bilo zelo všeč. NINA PARTLOVA
  Tukaj je bilo super, res sem uživala. To je zelo prijeten kraj in zelo prijazni ljudje. Všeč so mi izdelki učencev, ki so bili razstavljeni po šoli. Nekateri učitelji so res strogi, ampak tako bi moralo biti. Všeč mi je bil program, ki ste ga pripravili za nas. Poskusila sem veliko novih stvari, kot je peka in drugo. Vesela sem, da sem bila lahko na vaši šoli, res sem uživala.☺ #milujempeniaze ok ahojcau cmuq love yall ♥♥♥♥♥  
MICHAELA GALGANOVA
Vaša šola je res dobra, na zunaj izgleda majhna, od znotraj pa je velik labirint. Z učenci je bilo zabavno. Kadar sem potreboval pomoč, so mi vedno pomagali. Učitelj je bil super in zabaven. Šola ima veliko stvari, ki jih naša šola nima. Presenetilo me je, ko sem v telovadnici opazil plezalno steno. Najbolj mi je bilo všeč, da sem našel nove prijatelje, s katerimi sem zelo užival.                                                                                                                                       ALEX BRUNA
Tukaj je bilo super. Našla sem veliko novih prijateljev in doživela nove izkušnje v tej državi. Zelo so mi bile všeč vaše učne ure. Imate zelo prijazne učitelje in sošolce. Za nas ste pripravili zelo dober program. Malica, prigrizki in kosila so bila zelo dobra. Imate zelo lepo šolo. Pogrešala vas bom.
ALENA SEBESTOVA
Všeč mi je bilo, da se je vsak učitelj potrudil in nam pripravil dobrodošlico. Bili so zelo prijazni. Pouk se ni veliko razlikoval od slovaškega. Ker nekateri učitelji niso govorili angleško, so bile ure pouka nekoliko nerazumljive. Šolska jedilnica je lepa. Všeč mi je bilo, da je velika in da imate veliko prostora, tudi če je šola manjša. Hrana je bila drugačna od naše. Všeč mi je bil uvodni pozdrav s pesmijo in informacijami o kraju in šoli. Dva učenca sta bila vodiča naše skupine. Pokazala sta nam učilnice in razkazala šolo.
SIMONA SIMONOVA
Imate zelo dobro šolo. Učenci so zelo prijazni in prijetni. Pri vas so učitelji boljši in bolj prijazni kot na naši šoli. Tudi učne ure so bile zanimive. Želim si, da bi lahko ostal dlje.
TEO LIPOVSKY
Šola je zelo majhna, a lepa. V tej šoli so zelo prijazni učenci in učitelji. Učenci so se učili zelo zanimive stvari. Všeč mi je vaš šolski sistem, tudi trava in hribovje v okolici šole. Zelo so mi bile všeč delavnice. Res je, da ste zelo dobri v odbojki, kar ste tudi dokazali.
PETRA ODKLADALOVA
Šola je zelo prijetna in lepa. Učenci in učitelji so zelo prijazni. Vsaka učna ura je bila zabavna in zanimiva. Zelo lepo se je bilo družiti z vami, saj ste bili zelo prijazni do nas. Šola je nekoliko manjša od naše, vendar lepa. Šolska jedilnica je precej dobra, hrana pa zanimiva. Učenci so zelo dobri v odbojki. V bodoče moramo vaditi, da vas naslednjič v odbojki premagamo.
TAMARA JUNASOVA
Imate zelo lepo šolo, prijazne učence in zelo prijazne učitelje. Šolska jedilnica je lepa, hrana pa se razlikuje od naše. Šola izgleda zelo stara in majhna, vendar pa je v notranjosti velika.  Vaš izobraževalni sistem je zelo podoben našemu. Želim si, da bi lahko ostal na mobilnosti dlje časa in se še več družil z učenci.
MAXIM LIPSKY
Na šoli mi je bilo všeč, saj je bilo tiho in mirno. Na šoli bi želela ostati še kar nekaj dni, da bi lahko spoznala vse. Teden mobilnosti na tuji šoli je premalo časa za spoznavanje prijateljev. Šola je manjša od naše, vendar v redu. Sistem tukaj je malo drugačen od našega. Šola je zaradi gozda na lepem mestu. Mislim, da je slovenski sistem učenja lažji od našega. Nekatero učno snov smo se mi učili v nižjih razredih, kot se v slovenskih šolah. Zelo dobro je, da ima šolski avtobus postajo pred samo šolo. V času mobilnosti smo igrali tudi odbojko, bilo je zabavno. Mi smo zmagali, vendar so tudi slovenski igralci zelo dobri. Učenci so med poukom mirnejši od naših in poslušajo učitelja. To mi je bilo zelo všeč. V te kraje se želim še vrniti in obiskati nove prijatelje.
ANNA GRETA SKULTETYOVA
Tukaj mi je bilo zelo všeč. Učenci so zelo prijetni in prijazni. Šola je malo manjša od naše, vendar je na šoli zelo mirno. Najbolj mi je bil všeč tečaj umetnosti in delavnice, ki smo jih imeli po poku. Želim si, da bi lahko ostala tu več časa.
JANA DANCIOVA
Mobilnost in šola gostiteljica sta mi bili zelo všeč. Šolsko osebje je bilo zelo prijazno in ustrežljivo. Izobraževalna sistema Slovenije in Slovaške bi lahko primerjali z vsakodnevnim opazovanjem pouka. Pouk, ki sem se ga udeležil, je bila fizika, kemija, angleščina, etika, slovenščina, matematika itd. Predvsem pa smo delili znanje. Kot učitelj sem vesel, da so naši učenci uživali v Dolenjskih Toplicah.
MARTIN BAJZIK (učitelj)
Uživala sem na vaši šoli. Udeležila sem se pouka različnih predmetov, kot so geografija, fizika, matematika in umetnost. Predvsem sem uživala pri pouku likovne umetnosti. Všeč so mi bili učitelji, ki so navduševali učence. Pogovarjala sem se tudi z učitelji vaše šole, ki so bili prijazni in ustrežljivi. Takoj so odgovorili na vsa moja vprašanja. Rada bi omenila, da so nam vsi (učitelji in učenci), ki so sodelovali v projektu Erasmus, poskušali pomagati na vse možne načine. Vsi ljudje na šoli so toplega srca. Všeč so mi bile tudi delavnice, kot so peka piškotov s sivko ali delavnica oblikovanja zaznamkov za knjige. Otroci so uživali tudi ob gledanju filma, ki ste ga izbrali za nas. Najbolj so mi bile všeč lučke, ki so ustvarile neverjetno vzdušje.
MICHAELA KONECNA (učiteljica)
Šolsko osebje je zelo tradicionalno in označuje značilnosti tradicionalne šole. Učitelji poskušajo imeti prijateljski odnos z učenci. Šola se nahaja v prijetnem okolju. V projektu Erasmus so sodelovali vsi otroci. Po pouku so bile organizirane zanimive delavnice za naše učence. Učitelje je zanimalo tudi naše poučevanje na Slovaškem. Naši učenci so imeli športne in ustvarjalne delavnice. Ta mobilnost mi je dala novo znanje.
RADOSLAVA KAJANOVICOVA (učiteljica)

Kakšnega mnenja pa so učenci, ki so vodili posamezno skupino znotraj 7. b, 8. a in 8. b razreda?

Ta teden  je bil zanimiv, predvsem pa zaradi vpetosti slovaških učencev in učiteljev pri pouku veliko bolj razgiban in dinamičen. Učenci iz Slovaške so prijazni, zanimivo se je bilo družiti z njimi. Ugotovili smo, da imamo podobne jezike. Med urami so veliko sodelovali. Z njimi so bile ure zanimivejše. Upamo, da so ta teden uživali.

Naši učitelji so se trudili govoriti angleško, prav tako pa tudi mi. V 7.b razredu smo z njimi plesali polko, račke, makareno ter valček. V 8. razredu so slovaški učenci pripravili predstavitev o mestu Bratislava in o šoli, katero obiskujejo. Predstavitev je bila zanimiva in zabavna. Po predstavitvi smo rešili tudi nadvse zanimiv, poučen in zabaven kviz.

Pomerili smo se tudi v igranju odbojke, kjer smo učenci naše šole zmagali.

Teden je bil uspešen, slovo pa je prehitro prišlo. Veselimo se nadaljnjega druženja z naši novimi prijatelji.

Tilen Sepaher, Jakob Škedelj, 7. b

Jan Makovec, Iza Avsec, 8. a

Nejc Kastelic, Tin Marc Klobučar, 8. b

Učenci so se družili v času pouka in v popoldanskem času. Tokrat mobilnost ni potekala na klasičen način, saj se učenci niso ves čas družili in je bilo skupno druženje v petih dneh nekoliko prekratko. Vseeno smo jim pripravili zanimivo in nepozabno doživetje, predvsem pa stkali vezi za nadaljnje sodelovanje.

Antonija Miklavčič-Jenič, prof.

Četrtek v šoli v naravi za osmošolce

Četrtek v šoli v naravi za osmošolce

Odhod iz Gorenja planiramo v petek, 10. 5. 2024, ob 14.00, prihod pred osnovno šolo pa ob 16.30. Če bo kakšna sprememba (zastoji,…), sporočim preko eAsistenta.

Tudi danes smo imeli bujenje ob 7.00. Nato smo se uredili in imeli manjši pohod po vasi. Sledil je prosti čas in zajtrk. Bil je dober – čokoladni namaz ali čokolešnik ali oboje. Potem smo šli urejat sobe in se pripravit na različne aktivnosti. Ena skupina je imela temo življenje v naravi, druga zdravilne rastline in zdravilna zelišča, tretja skupina pa življenjsko pestrost. Aktivnosti so bile zanimive, posebej prva, kjer smo v bližnjem gozdu delali bivake, nato pa v okolici doma zakurili ogenj in pekli jabolka. Vmes smo imeli tudi malico.

Kosilo je bilo dobro: kostna juha z zvezdicami, kruhove rezine, zrezek v omaki in solata. Potem smo imeli enourni počitek. Potem pa spet popoldanske aktivnosti, kjer smo delali po skupinah: poskusi v kemiji, športno plezanje in orientacija.

Potem pa smo se začeli pripravljati na večerno dejavnost – ples in predstavitev razredov, ki je bila po večerji. Večerja je bila super – hamburgerji. Predstavitev razredov ni najbolj uspela, ker smo se premalo potrudili. Pri plesu pa so nekateri zelo uživali, nekateri pa bolj gledali.

Nam je bilo zelo zabavno. Imeli smo zelo lep dan.

Alja, Tija Danica, Tia, Špela Hema

Zbiralna akcija še delujočih aparatov

Dostopnost