V sredo, 8. oktobra 2023, smo se z učenci devetih razredov okrog pol devete ure zjutraj podali na Pot prvih zapiskov. Namen kulturnega dne je bil učencem približati in predstaviti kulturno življenje in delo na slovenskih tleh v obdobju srednjega veka, ko so nastajali prvi rokopisni zapisi v slovenskem jeziku, ter v obdobju reformacije ali protestantizma, ko smo Slovenci dobili prvi dve natisnjeni knjigi v slovenskem jeziku, to sta bili Katekizem in Abecednik.
V meglenem in dokaj hladnem jutru smo se podali na pot proti Muljavi, kjer se je rodil začetnik slovenskega romanopisja, Josip Jurčič. Učenci so se tam razdelili v tri skupine, tri vodičke pa so jim predstavile Josipovo življenje in delo. Ob tem smo slišali resnično zanimive zgodbe iz zgodnjega življenja mladega Josipa Jurčiča, ogledali pa smo si tudi prostore in predmete iz tistega časa ter se prepričali, da so v Jurčičevem času živeli neprimerljivo manj udobno življenje kot dandanes.
Kljub mrazu nas je počasi začelo božati sonce, ki se je okrog enajste ure začelo sramežljivo kazati izza oblakov. Podali smo se naprej proti Stični, kjer smo si ogledali cistercijanski samostan Stična, ki je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev. Vodič nam je predstavil njegovo zgodovino ter prostore, v katerih še danes bivajo menihi. Približal nam je način njihovega življenja nekoč in danes, ob tem pa smo si lahko ogledali tudi cerkev ter samostanski zeliščni vrt. Učenci so se v posebni dvorani udeležili kaligrafske delavnice, kjer so z rabo posebnih umetelnih črk pisali s črnilom in posebnimi nalivniki, nekateri so lahko uporabili tudi ptičje pero, da so se lahko čisto zares vživeli v vloge menihov, ki so ročno zapisovali prva slovenska besedila v knjige. Učenci so s seboj odnesli zelo lepe izdelke, na katere so bili ponosni.
Na koncu smo obiskali še domačijo Primoža Trubarja na Rašici, kjer so učenci podrobneje spoznali življenjsko pot slovenskega protestanta in reformatorja Primoža Trubarja, ki je prvi v slovenskem jeziku nagovoril Slovence v pisni obliki, ter postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Vodička je spretno predstavila njegovo življenje in delo, učenci pa so pri tem zelo aktivno sodelovali. Ogledali so si tudi mlin ter sodelovali na delavnici, kjer so si lahko izdelali svojo miniaturno knjižico ter jo odnesli domov. Okrog 16. 30 smo se pripeljali pred šolo, kjer so učence domov odpeljali starši.
Ko sem se naslednji dan pri pouku pogovarjala z njimi o kulturnem dnevu, so nekateri dejali, da je bil to eden najzanimivejših kulturnih dni. Nekateri so celo dodali, da se jim je najzanimivejši del dneva zdel prav obisk samostana. Tako je kulturni dan popestril učno snov, ki jo prav v tem času obravnavamo pri slovenščini.
Jasmina Kokalj, prof.
