Skoči na glavno vsebino
Valentinov bazar

Valentinov bazar

V četrtek, 22. 2. 2024, smo v KKC pripravili  Valentinov bazar ob Valentinovem koncertu Rotary kluba. Na prodajo izdelkov smo se pripravljali že veliko prej. Izdelke smo izdelali pri interesni dejavnosti Ustvarjalne delavnice in tudi v svojem prostem času, pod vodstvom naše mentorice, Helene Jordan.

Z nami na bazarju je bila tudi učiteljica Helena Jordan, ki nam je pomagala narediti vse izdelke.

Med prodajo je prišla do nas tudi novinarka Vašega  kanala. Zanimalo jo je, kaj nam pomeni dobrodelnost in zakaj je ta vrednota pomembna. Prispevek je bil tudi na TV, kjer smo si ga pozneje ogledale.

Na naših stojnicah smo prodajali ročno izdelane izdelke kot so: dekorativne sveče, namizne aranžmaje s svečami ali vazicami, ki smo jih okrasili v naravnem stilu, lesene uporabne izdelke, različne vrste piškotov, nakit, voščilnice, obeske, balzame, kopalne soli, kuhinjske deščice, in še kaj.  Najbolj so šle v promet sladke dobrote in voščilnice.

Prodajali smo pred koncertom, malo vmes in po koncertu.

Na koncert, ki ga je imel Uroš Perić, je prišlo veliko ljudi, ki so se zbirali pred vhodom v dvorano in se med sabo pozdravljali in klepetali. Imele smo tremo prodajati pred tolikimi ljudmi, saj smo se bale, da bomo pozabile kakšno ceno ali pa se zmotile pri računanju. Pa ni bilo hudega.

Ko smo čakali, smo lahko prisluhnili glasbi, ki je prihajala iz dvorane.

Čas nam je minil zelo hitro. Med prodajo smo razmišljale o tem, da ljudje s svojimi prispevki pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. In da je veliko srčnih ljudi med nami.

Naša stojnica je bila kar dobro oblegana, ljudje so zelo pohvalili naše izdelke. Bile smo zelo ponosne na to. Da smo pa še nekaj prodale, je bilo pa sploh dobro. Denar, ki smo ga zbrali na tem bazarju, je namenjen šoli.

»prodajalke« iz 8. a

Maruša, Lucija, Tia, Loti

Po poteh prvih zapiskov – kulturni dan za 9. razrede

Po poteh prvih zapiskov – kulturni dan za 9. razrede

V sredo, 8. oktobra 2023, smo se z učenci devetih razredov okrog pol devete ure zjutraj podali na Pot prvih zapiskov. Namen kulturnega dne je bil učencem približati in predstaviti kulturno življenje in delo na slovenskih tleh v obdobju srednjega veka, ko so nastajali prvi rokopisni zapisi v slovenskem jeziku, ter v obdobju reformacije ali protestantizma, ko smo Slovenci dobili prvi dve natisnjeni knjigi v slovenskem jeziku, to sta bili Katekizem in Abecednik.

V meglenem in dokaj hladnem jutru smo se podali na pot proti Muljavi, kjer se je rodil začetnik slovenskega romanopisja, Josip Jurčič. Učenci so se tam razdelili v tri skupine, tri vodičke pa so jim predstavile Josipovo življenje in delo. Ob tem smo slišali resnično zanimive zgodbe iz zgodnjega življenja mladega Josipa Jurčiča, ogledali pa smo si tudi prostore in predmete iz tistega časa ter se prepričali, da so v Jurčičevem času živeli neprimerljivo manj udobno življenje kot dandanes.

Kljub mrazu nas je počasi začelo božati sonce, ki se je okrog enajste ure začelo sramežljivo kazati izza oblakov. Podali smo se naprej proti Stični, kjer smo si ogledali cistercijanski samostan Stična, ki je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev. Vodič nam je predstavil njegovo zgodovino ter prostore, v katerih še danes bivajo menihi. Približal nam je način njihovega življenja nekoč in danes, ob tem pa smo si lahko ogledali tudi cerkev ter samostanski zeliščni vrt. Učenci so se v posebni dvorani udeležili kaligrafske delavnice, kjer so z rabo posebnih umetelnih črk pisali s črnilom in posebnimi nalivniki, nekateri so lahko uporabili tudi ptičje pero, da so se lahko čisto zares vživeli v vloge menihov, ki so ročno zapisovali prva slovenska besedila v knjige. Učenci so s seboj odnesli zelo lepe izdelke, na katere so bili ponosni.

Na koncu smo obiskali še domačijo Primoža Trubarja na Rašici, kjer so učenci podrobneje spoznali življenjsko pot slovenskega protestanta in reformatorja Primoža Trubarja, ki je prvi v slovenskem jeziku nagovoril Slovence v pisni obliki, ter postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Vodička je spretno predstavila njegovo življenje in delo, učenci pa so pri tem zelo aktivno sodelovali. Ogledali so si tudi mlin ter sodelovali na delavnici, kjer so si lahko izdelali svojo miniaturno knjižico ter jo odnesli domov. Okrog 16. 30 smo se pripeljali pred šolo, kjer so učence domov odpeljali starši.

Ko sem se naslednji dan pri pouku pogovarjala z njimi o kulturnem dnevu, so nekateri dejali, da je bil to eden najzanimivejših kulturnih dni. Nekateri so celo dodali, da se jim je najzanimivejši del dneva zdel prav obisk samostana. Tako je kulturni dan popestril učno snov, ki jo prav v tem času obravnavamo pri slovenščini.

Jasmina Kokalj, prof.

V jati z drugačnimi

V jati z drugačnimi

12. 9. 2023 zjutraj smo se prostovoljci iz 8. in 9. razreda s pedagoginjo Heleno Arzenšek Krajačič odpravili v Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Udeležili smo se dogodka V jati z drugačnimi, ki je namenjen druženju, spoznavanju in sprejemanju oseb z  intelektualno in gibalno oviro. Tema letošnjega leta je bila spoznavanje kulturnih ustanov. V knjižnici so nas pričakali varovanci Osnovne šole s prilagojenim programom Mirna, njihove učiteljice in knjižničarke novomeške knjižnice. Nato smo šli v prostor, kjer nam je ena od knjižničark povedala zgodbo o velikanih. Po malici smo šli v drugo sobo, kjer nam je druga knjižničarka s kamišibajem predstavila zgodbo Janeza Trdine: Velikani.

Sledilo je druženje in ustvarjalna delavnica, kjer je vsak iz vrvice izdelal svoj obesek velikana. Med izdelovanjem smo se drug drugemu predstavili, se pogovarjali, smejali in si pomagali. Spoznali smo, da so nekateri varovanci stari že 25 let, izgledajo pa precej mlajši. Pogovarjali smo se o šoli, o stvareh, ki jih radi počnemo, naredili smo nekaj »selfijev« za spomin. Obljubili smo jim, da jih pridemo obiskat na Mirno. Dan je bil zabaven, drug od drugega smo se veliko naučili in ugotovili, da imamo vsi radi pripovedke.

Tibor Gimpelj Smerdu in Ožbej Fink, 8. b

Dan zemlje 2022

Dan zemlje 2022

V petek, 9. 9. 2022, smo se po fotografiranju odpeljale na Dan zemlje, na katerega smo se pripravljali že lansko šolsko leto. Ko smo prišle na Glavni trg, smo morale zelo hitro pripraviti stojnico, saj smo že zamujale. Na Glavnem trgu smo si šle pogledat tudi druge stojnice, ki so bile zelo zanimive. Ogledale smo si predmete, ki so jih uporabljale naše babice. Bilo je veliko zanimivih nastopov otrok in tudi nagradna igra. Na koncu smo dobili priznanje za sodelovanje ter medovito rožo Ameriški slamnik. Ta dan mi je bil zelo zanimiv.

Maruša, Tia, Loti in Ela, 7. a

Dan zlatih knjig

Dan zlatih knjig

17. september je rojstni dan in obletnica smrti mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je bil rojen v Zakojci. V spomin na tega plodovitega mladinskega pisatelja je to v slovenskih osnovnih šolah dan zlatih knjig oziroma začetek bralne značke in delovanje šolske knjižnice.

Letos smo ga v šoli počastili z obiskom mladinskega pisateljice Dese Muck. Pripravili smo skupni kulturni dan za vse učence od 1. do 9. razreda. Delali smo po oddelčnih skupnostih. Najprej smo spoznali njeno življenje in delo, potem smo brali njene že pri pouku brane knjige, sledilo je enourno srečanje z Deso Muck v telovadnici, naslednji dve uri pa je bil še povzetek srečanja z Deso in ustvarjalne delavnice na Desina dela. Učenci prvega razreda so ob tej priložnosti prejeli še darilno knjigo Zveze prijateljev mladine Slovenije Kako sta Pipi in Gusti prezvijačila hrib.

Srečanje z Deso je bilo zelo prisrčno. Najprej se je sama predstavila in povedala nekaj o svojem pisateljskem opusu, nato pa je odgovarjala na vprašanja učencev. Podpisovala je tudi svoje knjige učencem, šolska knjižnica pa je bogatejša za tri njene knjige. Za slovo je še nekaj nasvetov podala mladim bralcem in nekaj zanimivih misli vpisala v Kroniko bralne značke, ki je posebna priloga.

                                                                                                  Marija Andrejčič

Dostopnost