Sobota v CŠOD Radenci

Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | sobota, 21 maja, 2022 | Spletni časopis

Dan smo začeli z naravoslovjem. V okolici doma smo raziskovali zdravilne rastline in zelišča. Vprašanja o rastlinah so se nanašala na način priprave čajev (ali naredimo poparek, prelivek, povrelek), kateri del rastline je zelišče (list, cvet, korenina, korenika, seme, plod, skorja), odkrivali smo lastnosti rastlin (npr. brezovi listi se penijo v vodi, tako naredimo domač šampon). Vsak odgovor je prinesel določeno številko. Številke smo vstavljali v računske operacije in rezultat nam je prinesel kodo za odpiranje kovčkov. V njih smo dobili zdravo nagrado. 

Drugi del nalog je bil o zeliščih, ki smo jih prepoznavali po vonju. Naučili smo se, da vonj zelišč najbolj spodbudiš z mencanjem lista med prsti. Raziskali smo, katero zelišče zdravilno vpliva na notranje organe, na kožo in na naše mišičevje. Vonje smo tudi ocenili in ugotovili, da je celotni skupini najbolj dišala meta, najmanj pa nam je bil všeč vonj žajblja. 

Nadaljevali smo z uporabo IKT v naravi. Šli smo do brega reke Kolpe. S tablicami smo izdelovali animacije. Tablice smo najprej namestili na stojala in določili območje snemanja, v katerega smo nastavili prizor naše animacije. Nato smo si zamislili kratko zgodbo in animirali junake. Za sekundo naše animacije smo določili 20 fotografij. Vsaka skupina (delali smo po trije skupaj) je naredila več kot 150 fotografij. Nastale so zanimive animacije v dolžini do 16 sekund. Všeč nam je bilo, da smo jih ustvarjali z naravnim materialom in kar zunaj. 

Nejc Kastelic, Tilen Sepaher, Urška Zupančič 

Po kosilu smo komaj čakali na kanuizem. Ker je bilo zelo vroče, smo se najprej osvežili v Kolpi. Nato smo se razdelili v dve skupini. Ena je ostala na kopanju, druga pa je šla veslat. Učitelj (stric) Tine nam je pred veslanjem razložil, kako se kanu usmerja in kako pravilno držimo veslo. V vsakem kanuju smo veslali po trije učenci. Najprej smo šli po toku navzgor do jeza, se tam obrnili in veslali nazaj. Nazaj je bilo lažje, saj nam je pomagal rečni tok. Veseli smo bili hrvaške sence. En kanu se je (za hec, namenoma) prevrnil, kar nekaj pa nas je bilo mokrih od vesel. Vseeno smo imeli nasmeh na ustih. Kanuizem smo zaključili s kopanjem in sušenjem brisač. 

Dan bomo zaključili ob ognju. Obetajo se nam plesne in gledališke točke, ki bodo vključevale veliko impro iger in našega smeha. Se že veselimo in upamo, da nas bodo komarji pustili pri miru! 

                                                                                                                         Urška Zupančič in Nika Majer 

Petek v CŠOD Radenci

Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | sobota, 21 maja, 2022 | Spletni časopis

Končno smo dočakali tabor nadarjenih. Letošnja tema je naravoslovje. Nastanjeni smo v CŠOD Radenci. Na poti do CŠOD-ja smo se ustavili na turistični kmetiji Zupančič v Jelševniku, ki ima info center, ki služi informiranju javnosti o črni človeški ribici. Vodič nam je predstavil Belo krajino in nekaj njenih geografskih značilnosti. Bela krajina je kraška pokrajina. Črna človeška ribica je endemit, ki živi samo v podzemnem svetu reke Dobličice in pritoka Jelševnik. Ogrožen vretenčar je podvrsta človeške ribice. Od bele človeške ribice se razlikuje po barvi, krajšem telesu, krajši glavi in vidnih očeh (bela vrsta ima oči zakrnele). Na kmetiji smo spoznali tudi nekaj značilnih lokalnih kamnin in ostali živalski svet podzemlja, ki je v velikih primerih hrana človeške ribice. Zanimivo mi je bilo dejstvo, da je človeška ribica lahko brez hrane tudi več let. Imeli smo jo priložnost  videti tudi v živo.

Matic Udovič, 7. b

Popoldne smo imeli na sporedu prvo pomoč. Učiteljica Katarina nam je različne postopke v primeru nesreče najprej predstavila, nato pa smo postopke preizkusili tudi sami. Najprej smo preverili stanje poškodovanca in ga dali v položaj nezavestnega. Naredili smo kompresijsko prevezo za primer odprte rane. Imobilizirali smo nogo za primer zvina ali zloma. Pri poškodbi roke smo pravilno nameščali trikotno ruto pestovalnico. Na koncu smo zaigrali situacijsko igro, v kateri so nas pred trgovino napadle čebele. Prvi igralec je uprizoril alergijski napad, drugi napad panike, tretji pa poškodbo gležnja. Četrti je bil mimoidoči in je dobil udarec osebe, ki je bila v paniki. Situacijo smo reševali z naučenimi postopki prve pomoči. Odreagirati v situacijah ni tako enostavno, kot piše v teoriji. Pri igri vlog smo se zelo zabavali.

Lev Pavlin, 8. a, Rok Špelko, 8. b, Jaša Lavrič, 8. a

Pred večerjo smo se na kratko sprehodili do reke Koupe, kot Kolpo poimenujejo domačini. Prijetne temperature (skoraj 20 stopinj jih meri) so nas prepričale, da smo se po njej sprehodili in malo je manjkalo, da bi se zmočili v celoti.

Večerna animacija je bila v znamenju živali. Prva je bil Newton, ki je ena od enajstih nestrupenih kač, ki jih najdemo v Sloveniji. Je črno-bela kraljeva kača. Učiteljica nam je povedala, da se enkrat mesečno prehranjuje z živimi miškami. Včasih ga razvajajo s kosom svinjskega mesa. Rad ima tople roke in mirno okolje, ki ga ne plaši. Vsak od nas ga je imel priložnost spoznati v svojem naročju, najbolj pogumni pa smo ga dobili tudi okoli vratu. Je zelo radoveden. S svojim jezičkom je raziskoval naša oblačila in tople nogavice, še posebno pa so mu bili zanimivi gosti in dolgi lasje.

V domu imajo tudi belo činčilo. Kličejo jo Snežko. Lahko smo jo vzeli v naročje. Bila je zelo hitra in je raziskala celo avlo. Dva puščavska skakača pa sta naša prijatelja skozi cel dan. Kadarkoli ju lahko vzamemo iz kletke in uživamo v njuni družbi. Činčilo in skakača smo privabili s priboljški. Vsak od nas jim je lahko dal malo ovsenih kosmičev, ki so jih z veseljem pojedli za večerjo.

Zdaj gremo na košarkarsko igrišče, da se malo utrudimo pred večernim spanjem. Luštno se imamo.

Gal Vrtar, 7. b, Tim Nemanič, 7. b