Vsako leto 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Praznujemo ga v več kot 150 državah sveta. Ta dan je namenjen ozaveščanju, kako pomembno je, da s hrano delamo čim bolj odgovorno. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjeni datum je bil izbran, ker je bila na ta dan leta 1945 organizacija ustanovljena.
Geslo letošnjega svetovnega dneva hrane je »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo ob letošnjem svetovnem dnevu hrane tako izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost. Naloga sveta je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane.
Ob tej priložnosti so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, OE Ljubljana in OE Novo mesto pripravili video prispevek, v katerem izpostavljajo 3 ključna sporočila, ki lahko pripomorejo k bolj ekonomičnemu in uravnoteženemu prehranjevanju.
V četrtek, 6. 10. 2022, smo se z učenci 9. razredov odpravili na ekskurzijo Po poteh prvih zapisov v slovenskem jeziku. Z avtobusom smo se ob 8.30 odpeljali proti Muljavi, rojstnemu kraju Josipa Jurčiča, ki je med drugim napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Tam smo se najprej seznanili s pojmom »muzej na prostem« in občudovali lepo urejen zunanji ambient, ki ga z roko v roki bogatita preudarno prenovljena podeželska arhitektura in jesensko obarvana narava. Občudovali smo slamnate strehe, skromnost notranjosti nekaterih poslopij, se seznanili z nekaj kmečkimi opravili in podrobneje spoznali Jurčičevo družino, življenje tistega obdobja in tako lažje povezali teme in motive njegovega literarnega ustvarjanja.
Pot nas je vodila naprej v Stično, kjer smo bili lepo sprejeti v tamkajšnji cistercijanski samostan, v sklopu katerega deluje Muzej krščanstva na Slovenskem. Izvedeli smo, da je bil samostan ustanovljen v začetku 12. stoletja in da je več stoletij veljal za vsestransko središče takratne dežele Kranjske. Ogledali smo si nekatere notranje prostore samostana, navdušila sta nas zlasti znameniti križni hodnik in jedilnica, ki je bila pravo presenečenje za naše oči – njen strop je namreč obokan in prezicno poslikan, pohištvo pa bogato iztesano. Kustos nam je povedal, da menihi med obedovanjem sedijo vsak zase in se ne pogovarjajo, pri tem pa poslušajo branje Svetega pisma. Ogledali smo si tudi redovno cerkev, ki velja za eno najstarejših in največjih cerkva na Slovenskem. Nadaljevali smo z ogledom muzejske zbirke, podrobneje smo se seznanili z bogato pisno dediščino srednjeveških rokopisov, zlasti s Stiškim rokopisom iz leta 1428, ki sodi med najstarejše zapise v slovenskem jeziku. Obisk smo zaključili z aktivnim sodelovanjem v delavnici, kjer so učenci postali pisarski mojstri, kot je bil mnogo stoletij poprej mojster Bernard. Prejeli so kaligrafska peresa, črnilo, papir in se preizkusili v protogotici – pisavi stiških romanskih rokopisov.
Naša zadnja popotniška točka pred odhodom domov je bila Rašica, rojstni kraj Primoža Trubarja – utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in avtorja prve slovenske tiskane knjige. Na Trubarjevi domačiji smo se seznanili z njegovim delom in življenjem, si ogledali mlin, žago in nazadnje še izdelali vsak svojo miniaturno knjigo. Tudi na Rašici smo občudovali lepo urejen muzejski kompleks, uživali ob prijetnem vetriču in celo naredili skupno fotografijo.
Dan je bil prijazen, vreme čudovito, naše popotovanje pa nadvse zanimivo in poučno. Vse to je bilo zagotovilo za dobro voljo učencev, ki so med vožnjo proti domačim Dolenjskim Toplicam tudi zapeli marsikatero »domačo«.
v petek, 7. 10. 2022, se je pred vrtcem in šolo ustavil bibliobus. Otroci so že od daleč opazili zanimiv velik avtobus. Po poslikavi njegove zunanjosti so hitro ugotovili, kaj se skriva v njem. Odpravili smo se bližje, kjer sta nas pričakala voznik in knjižničarka iz krajevne knjižnice, ki nas je povabila v bibliobus. Otroci so z zanimanjem ogledovali bogato založene police bibliobusa ter se posedli in prisluhnili knjižničarki Zvonki. V družbi medvedka jim je prebrala pravljico Majhna miška z velikim srcem. Otroci so pozorno prisluhnili zgodbi o mali miški Mili, o njenem pogumu in prijateljstvu z medvedom. Za konec smo s skupnimi močmi rešili nekaj vprašanj iz kviza o pravljicah. Druženje s knjižničarko Zvonko je bilo prijetno in je kar prehitro minilo. Bibliobus so si ogledale vse starejše skupine vrtca.
