December je mesec, ki v vsakem od nas pričara posebno vzdušje. V tem času se posvetimo najbližjim, poskrbimo za voščila, obdarovanja, prijetno počutje v prostorih, v katerih bivamo in tudi sami pričakujemo …
»Novoletni dnevi so kot neodprti paketi,
katerih vsebine še ne poznamo,
a smo zelo radovedni…
Odvijajmo enega za drugim,
dan za dnem na mizi preteklega leta:
le kaj nas čaka v teh zavitkih,
le kaj se nam tristokrat obeta?«
Tudi v šoli se z različnimi dejavnostmi pripravljamo na praznične dni. Najbolj pomemben dogodek je prednovoletni bazar, ki smo ga več kot uspešno izpeljali 1. decembra 2022. Potekal je v šolski telovadnici, ki smo jo polepšali z okrasitvijo, ki je pričarala pravo decembrsko vzdušje. Stojnice so bile bogato obložene z različnimi izdelki naših šolarjev. Vsak oddelek je imel svojo stojnico, na kateri so učenci s svojimi razredniki razstavili in prodajali svoje izdelke. Že pri samih pripravah na bazar se je izkazalo, da imajo otroci velik ustvarjalni potencial, kajti izdelki so bili zelo domiselni in raznoliki: obeski, dekorativne smrečice, namizni aranžmaji, venčki, posodice za shranjevanje, voščilnice, sladke dobrote, zeliščni pripravki za nego, uporabni in dekorativni izdelki iz lesa, stojala za prtičke, igrače, sladke dobrote, stenske slike,… Imeli smo tudi pravi foto studio.
Bazar je v različnih oblikah v Osnovni šoli Dolenjske Toplice tradicija že več kot dvajset let. Sama neizmerno rada spodbujam kreativnost in razvijanje ročnih spretnosti, ki pridejo prav tudi v prihodnjih življenjskih obdobjih. Pri otrocih na tak način že v osnovni šoli lahko vzbudimo zanimanje za obdelovanje z različnimi materiali, estetiko, komunikacijo z ljudmi, finančno pismenost in organizacijo dogodkov. Vse to so spretnosti, ki se predvsem v zadnjih letih močno izpostavljajo kot prednost – vsak poklic namreč zahteva vsaj nekaj od naštetega. Pri otrocih bazar vzbuja podjetniški duh, željo po ustvarjanju in dober občutek, ko se njihovi izdelki razstavijo in prodajo.
Vse pohvale vredno je tudi to, da smo pri svojem delu uporabili kar nekaj odpadnega materiala, ki smo mu z novim namenom podaljšali življenjsko dobo. Imeli smo tudi stojnico, kjer so se izmenjevali novoletni okraski. Pomembno nam je širiti vrednote, kot so varčevanje, sobivanje z naravo in čas zase, ki ga lahko namenimo ustvarjanju in veselju, ko naredimo izdelek, ki nam je všeč. Na bazarju je bila prisotna tudi stojnica Rdečega križa – na tak način smo otrokom predstavili tudi koncept solidarnosti in sobivanja z ljudmi.
Dogajanje je bilo pestro že takoj na začetku. Obiskovalcev je bilo zelo veliko, vzeli so si čas za ogled, klepet in druženje. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Nekateri učenci so se opogumili in zaigrali na svoje inštrumente ali zapeli božične pesmi. Tudi ob čajnem kotičku je bilo čutiti dogajanje. Učenci so se kot pravi prodajalci vživeli v svoje vloge z opisovanjem izdelkov in izpostavljanjem njihovih ključnih prednosti – pri tem so zelo uživali. Njihove prodajalske sposobnosti skupaj z zanimivimi izdelki, so omogočili, da je bil bazar zelo uspešen.
Mojemu povabilu na bazar se je odzval tudi naš vsestranski umetnik Andrej Rozman Roza, ki se je med nami zelo dobro počutil.
Za konec pa še vedno zanimiv recept za odlično jed, ki jo priporočam za leto 2023:
»Vzemi dvanajst mesecev, jih očisti natančno vsake grenkobe, skoposti, malenkosti in strahu ter razdeli vsak mesec na trideset oziroma enaintrideset delov, tako da bo vse skupaj zadostovalo za eno leto. Vsak dan posebej vzemi eno do dve tretjini veselja in humorja. Dodati je treba tri zvrhane žlice optimizma, žličko strpnosti, zrnce ironije in ščepec obzirnosti. Vse bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki malih pozornosti in z vedrino serviraj.«
V sredo, 7. decembra 2022, smo imeli učenci osmih razredov kulturni dan z naslovom Po Prešernovih poteh. Izpred šole smo odšli ob pol osmih zjutraj, od koder je naša pot najprej vodila do Ljubljane.
Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se sprehodili do Prešernovega trga, kjer sta nas pričakala naša vodiča, ki sta se z nami odpravila vse do Vrbe, in nam pripovedovala o Prešernu, njegovih delih ter o njegovem življenju. V Ljubljani smo si ogledali Prešernov spomenik, nekaj učencev pa je recitiralo Povodnega moža. Nato smo se sprehodili do Vodnikovega trga oz. tržnice, kjer smo se ustavili ob spomeniku Valentina Vodnika. Vodiča sta nam pojasnila, da je tam nekdaj stal licej, na katerem se je šolal tudi France Prešeren. Sprehodili smo se tudi po Rožni ulici, kjer je Prešeren napisal nekaj svojih najboljših del, kot so Sonetni venec, Gazele, Soneti nesreče. Tam je živel med leti 1829 in 1835. Nazadnje smo si ogledali še trnovsko cerkev, kjer se je Prešeren nesmrtno zaljubil v Primičevo Julijo.
Potem smo se odpravili v Kranj, kjer smo si ogledali Prešernovo hišo, preurejeno v muzej, v katerem so bila razstavljena nekatera od njegovih del. Sprehodili smo se tudi do Prešernovega gaja ter ob njegovem grobu recitirali eno od njegovih pesmi.
Nazadnje smo se odpravili še v njegov rojstni kraj, to je Vrba na Gorenjskem. Tam smo si ogledali Prešernovo rojstno hišo, cerkev svetega Marka ter njegov spomenik.
Ob koncu kulturnega dneva smo se polni novega znanja in vtisov odpeljali nazaj v šolo, kamor smo se vrnili ob približno 15.45.
V ponedeljek, 21. novembra, smo se ob 8.30 z avtobusom odpeljali v šolo v naravi v Fieso. Ko smo prispeli do doma Breženka, nas je prijazno sprejel vodja doma. Ko nam je predstavil navodila, ki veljajo v domu, so nas učitelji razporedili po seznamu v sobe, ki smo ga naredili že prej v šoli. Ko smo se namestili po sobah, smo odšli v jedilnico, kjer smo pojedli kosilo. Po kosilu smo imeli različne dejavnosti. Že prvi dan smo se odpravili na daljši pohod, vreme pa nam je bilo naklonjeno. Ob 18.30 smo imeli večerjo in ob 22. uri smo odšli spat.
Vsako jutro do petka smo se tako zbujali ob 7.15. Potem smo imeli jutranjo telovadbo, po telovadbi pa je sledil zajtrk. Po zajtrku smo imeli prosti čas in smo lahko preživljali čas v svojih sobah. Nato so sledile dejavnosti, ki so potekale po skupinah.
V torek sta nas presenetila burja in slabo vreme, zato smo se zadrževali v bližini doma. Vodja v domu je dejal, da že dolga leta niso videli tako visoke plime. Zaradi vremenskih razmer smo prestavili obisk akvarija v Piranu, saj so bili priobalni predeli Pirana povsem poplavljeni. Ta dan smo zato imeli lokostrelstvo in spoznavanje rastlin.
V sredo smo kuhali školjke klapavice, ki so bile zelo okusne. Školjke je poskusilo veliko učencev, in to prvič! Popoldne smo se odpravili v Piran, kjer smo imeli veliko prostega časa, najprej pa smo si ogledali akvarij.
V četrtek smo imeli pohod in lovili ribe. Zvečer smo imeli zabavo, ki je bil najboljši del tedna. V petek smo se z ladjico Solinarko odpravili v Sečoveljske soline. Ko smo prispeli nazaj v dom, smo imeli kosilo in nato smo se odpravili domov.
V petek, 25. 11. 2022, smo z učenci sedmih razredov izvedli kulturni dan Rastemo s knjigo. Odpeljali smo se v Novo mesto, in sicer v Knjižnico Mirana Jarca, kjer so nas toplo sprejeli. Seznanili so nas z različnimi knjižničnimi oddelki ter nas odpeljali tudi v bolj ali manj skrite kotičke mestne knjižnice. Že pri vhodu je našo pozornost pritegnila knjižnica semen, ki omogoča izmenjavo raznolikih semen domačih rastlin in s tem teži k ohranjanju avtohtonih vrst rastlin. Pot nas je nadalje vodila čez študijski oddelek do oddelka za odrasle, nato pa do mladinskega in otroškega oddelka. Da smo si sprehod po knjižnici zares zapomnili, so poskrbele stripovske umetnine, ki bogatijo stopnišče vse do na novo oblikovane Stripoteke – prijetnega prostora za branje stripov in druženje. Od tam nas je pot vodila skozi bogato zbirko raznolikih umetniških del znanih slovenskih avtorjev in vse do osebne knjižnice žlahtnega komedijanta ter Prešernovega nagrajenca Janeza Cesarja. Ogled knjižnice se je zaključil s prevzemom darilne knjige Reformatorji v stripu, s pomočjo katere lahko spoznavamo slovenske reformatorje na zanimiv in zabaven način. Pot iz knjižnice nas je vodila še na sprehod po centru Novega mesta, kjer smo se sprehodili do Prešernovega trga in mimo Anton Podbevšek Teatra, pa vse do spomenika Dragotinu Ketteju. Pot je bila polna novih informacij o zgodovini mesta ter o priznanih avtorjih, ki so delovali na tem območju. Z obogatenim znanjem smo se polni vtisov vrnili nazaj v šolo.
Danes zjutraj smo se zbudili ob običajnem času, imeli smo jutranjo telovadbo in zajtrk. Po zajtrku smo začeli s prvo aktivnostjo, pohodom do Strunjana. Najprej smo hodili po gozdni poti, ki nas je pripeljala do ceste, ta pa je vodila do strunjanskih solin. Zaradi visoke plime so bile namreč v prejšnjih dneh poplavljene. Pot smo nadaljevali po betonski plaži, od katere pa smo se kmalu odcepili desno in se po tlakovani cesti povzpeli do križa nad Mesečevim zalivom. Tam smo pri bližnji cerkvi imeli malico. Po malici smo se odpravili po cesti navzdol in pot nadaljevali po trasi stare železnice, tudi skozi tunel, dolg 500 metrov, na koncu katerega smo se znašli nad Avditorijem Portorož. Od tam naprej smo šli do bližnje slaščičarne, kjer smo si kupili sladoled. Ko smo sladoled polizali, pa smo se po strmi cesti odpravili na vrh hriba, ki ločuje Portorož od Fiese. Po kamniti poti smo se odpravili nazaj do CŠOD-ja. Ko smo prišli v CŠOD, smo imeli kosilo, po njem smo imeli športne aktivnosti, nato pa smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla ribarit, druga pa je raziskovala morsko biologijo. Čez eno uro smo se zamenjali. Ko smo končali z aktivnostmi, smo imeli prosti čas. Po večerji pa je sledil ples in zadnja noč v domu. Jutri nas čaka še izlet z ladjico ter pot domov. V Dolenjske Toplice bomo prispeli od 16.00 do 16.30.
Zjutraj smo se zbudili in se na obali razgibali pri jutranji telovadbi. Dan smo nato nadaljevali z zajtrkom in orientacijskim pohodom. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj se je zjasnilo, burja pa je nehala pihati. Pohod je potekal po skupinah v okolici Fiese. Naučili smo se uporabljati kompas, določati azimut in se orientirali po smereh neba. Med pohodom smo reševali učne liste ter merili kislost, bazičnost in temperaturo vode. Ugotovili smo, da je voda v jezeru hladnejša kot morska.
Po kosilu smo si nekoliko odpočili in se odpravili na obalo. Tam smo igrali športne igre in našli veliko zanimivih kamnov, ki jih je morje naplavilo na obalo.
Popoldne smo se peš odpravili proti Piranu. Na poti smo se ustavili tudi pri cerkvi svetega Jurija in Rtu Madona. Po ozkih, slikovitih piranskih ulicah smo se odpravili do Prvomajskega oz. Starega trga, kjer so snemali film Poletje v školjki. Izvedeli smo, kako so meščani pridobivali pitno vodo, in sicer tako, da so vodo iz žlebov usmerili najprej na večje kamne, nato na manjše, potem v pesek, voda pa se je na koncu natekla v vodnjak. S Starega trga smo ob obali odšli do Tartinijevega trga.
Komaj smo čakali, da obiščemo akvarij. Tam smo si ogledali veliko morskih živali – spoznali smo rebrače, morske cvetače, ciplje, raznolike vrste morskih rib, rake, sipo, jegulje, morske konjičke, mladiče morskih psov, morske vetrnice, meduze. Po ogledu akvarija smo rešili učne liste in imeli prosti čas. Nekateri smo kupili tudi spominke. Ob 17.30 smo se ponovno zbrali na Tartinijevem trgu, od koder smo se po temi in z lučkami v rokah odpravili nazaj v dom. Po večerji smo igrali kviz in se družili v jedilnici in učilnici. Igrali smo družabne igre, karte, brali knjige ali se pogovarjali. Ugotovili smo, da znamo preživljati kvaliteten čas drug z drugim tudi brez telefona.
Ob 21.uri smo se odpravili v sobe, kjer smo se pripravili za spanje. Da smo lažje zaspali, smo si pripovedovali pravljice.
Larisa Može, Živa Klobučar, 8. a, Tim Nemanič in Alen Bele, 8. b
